V pričujočem prispevku sem poskušala predstaviti pojav slovenske kratke ekspresionistične proze med letoma 1914 in 1935 skozi osnovne strukturne razsežnosti pomembnih kratkih proznih vrst, kot so ...novela, kratka zgodba, črtica in pesem v prozi. Temeljna razmerja in poetične kontroverze nemškega ekspresionističnega gibanja do širših pojmov modernizma ter avantgarde potrjujejo medialni položaj tega gibanja tudi v kontekstu slovenske avantgarde. Te ugotovitve seveda terjajo znanstveno razlago in verifikacijo na najširše zasnovani tekstualni bazi slovenske ekspresionistične proze in njenih precej številnih predstavnikov različnih poetično-slogovnih orientacij.
Razprava se osredinja na Dornikove novele in črtice ter poskuša ugotoviti pisateljev idejno-tematski in jezikovnostilni vstop v ekspresionizem. S poetiko notranjega očesa in simbolnoparaboličnimi ...postopki kakor tudi z etično obsodbo vojne, vizijami, grotesknimi podobami in z živalsko simboliko se te umeščajo v bližino Cankarjevih Podob iz sanj, vendar obenem kažejo tudi izrazitejši prehod v ekspresionizem. Dornikov subjekt izpričuje vero v novo človečnost z močno retoriko, pozna skrajni rob eksistencialne, psihološke in etične krize kakor tudi grozljivo personifikacijo predmetov in pokrajine. Mestoma izrazita metaforika je ponekod sicer še polepotena, vendar v največji meri zunaj estetike lepega, sunkovita in hiperbolična, vizualno in barvno učinkovita ter animalizacijska.
Sestavek obravnava kratko pripovedno prozo v letih avantgardnih poskusov 1922-1924. V središču pozornosti so Anton Podbevšek s svojima avantgardnima revijama Trije labodi in Rdeči pilot (1922) in ...sodelavci, ki so jih v njih objavili nekaj kratkih pripovedi. Avantgardna kratka pripoved je bila netradicionalna in obarvana ekspresionistično, vendar je bila pripovedno premalo sugestivna, da bi lahko močneje zaznamovala nadaljnjo pot tovrstne proze. Sočasno so kratke pripovedi objavljali tudi Slavko Grum, Miran Janrc, Ivan Mrak idr., ki niso spradali v Podbevškov avantgardni krog.
Ob upoštevanju predhodnih analiz, med katerimi zavzemajo posebno mesto raziskave Franca Zadravca, prispevek razčleni razlike med prvo (1932) in drugo (1935) knjižno izdajo romana Gornje mesto ...Bogomira Magajne. Osvetljuje tudi zgradbo dela ter pisateljevo razumevanje poslanstva umetnika, tako da se pokažejo osnovne značilnosti pisateljeve poetike. Druga izdaja je hote ali nehote premaknila temeljno sporočilo iz območja generacijskega romana v sfero individualnega (avto)biografskega.
Razprava se ukvarja s pojmovanjem ekspresionizma in nove stvarnosti, kakor ga je v svoji literarnokritiški in literarnozgodovinski publicistiki podal France Vodnik. Ob tem obravnava tudi njegovo ...vrednotenje posameznih literarnih del in njegov pogled na umetnost nasploh, pri čemer je mogoče zaznati občuten vpliv križarske miselnosti.
PDF