Prispevek s skladenjskega vidika analizira Trubarjevo izvirno oblikovana besedila: kratke povzetke evangelijskih poglavij (TE 1555, Matejevega evangelija v TT 1581-82) ter obsežne razlage nedeljskih ...oz. prazničnih evangelijev (TR 1558). Ugotavlja zanimivo, funkcionalno ubesedovalno dvojnost. V povzetkih namerno krnjenost stavčnih struktur z izpusti stavčnih členov v temeljnem dvodelnem stavčnem vzorcu ter izrabo enodelnih glagolskih in neglagolskih stavčnih vzorcev, kar še omogoča razumevanje znanega sporočila. V razlagah evangelijev pa, nasprotno, sporočilno-stilistično pogojen razmah stavčnih struktur s ponovitvami, potrojitvami stavčnih členov, priredij in podredij, ki stopnjujejo razlagalno pomensko bogatost in doživljanje sporočila. Oba skladenjska ubesedovalana načina kot tudi ustrezna raznolikost pogovornega in terminološkega besedja prvega knjižnega desetletja (1550-1558) izkazujeta normatovno izdelanost skladenjskega izražanja predhodne govorne bogoslužne oznanjevalne zvrsti slovenskega jezika.
Lepo izdelan pergament, od f. 227 dalje papir. V prvem sešitku manjkata dva zunanja binija, torej dva prazna lista, ki sta bila pred ohranjenim tekstom (na njih so bila navedena poglavja Matejevega ...evangelija), in dva lista za f. 4; za f. 65 manjka 1 list; na f. 88 je odrezan vogal, verjetno z zapiskom; za f. 195 manjka 1 list (ohranjen je delček ob hrbtu); od f. 226 je ostal le ozek trak ob hrbtu z nekaj črkami v vsaki vrstici. Dodan papirnati del je cel: po vodnem znaku in pisavi pripada začetku XVI. stoletja. Vodni znak predstavlja kardinalski klobuk. Na ff. 1v in 239v je žig ljubljanske Licejske knjižnice.Pisava kodeksa nakazuje podobnost pisavi 'drugega bosenskega evangelija' št. 95 iz Narodne biblioteke v Beogradu, ki je sicer zgorel 1. 1941, vendar pa hkrati kaže tudi precej razlik. Po klasifikaciji Speranskega, ki je razdelil ohranjene bosenske tekste v dve skupini - starejšo (12. in 13. st.) in mlajšo (druga polovica 14. st. do začetka 15. st.) - bi pisava pripadala drugi skupini, čeprav ima precej arhaičnih elementov. Opozoriti moramo na zelo veliko podobnost posameznih oblik tega teksta s pisavo Tvrtkove listine iz 1. 1366, pisane z ustavno pisavo, kar dovoljuje poudariti zelo veliko verjetnost, da Kopitarjev evangelijar pripada tretji četrtini 14. stoletja. Pri tem moramo opozoriti na še eno pomembno okoliščino; na ostanku odrezanega lista na koncu teksta (f. 226) so ohranjeneposamezne črke nekega besedila z oblikami srbske pisave raške šole iz druge polovice 14. stoletja, ki je bil gotovo napisan na tem, nekoč praznem listu, že takrat, ko je bil napisan ves rokopis. Te oblike so starejše od poznejših liturgičnih opomb o poglavjih v evangeliju, ki so bile ob starih originalnih rdečih opombah pozneje pripisane na robovih v srbski polustavni pisavi z oblikami iz 15. stoletja. Nastale so verjetno v istem razdobju, kot je bil dodan tisti del kodeksa, ki je napisan na papirju in ki je bil privezan na konec knjige, ko je rokopis dobil sedanjo vezavo. Iluminacija Kopitarjevega evangeliarja se opira na zelo staro tradicijo zetsko-humskih skriptorijev, kaže pa tudi znaten vpliv ljudske ornamentike. Pri inicialah je za bosenske tekste značilen njihov velik obseg v razmerju do sosednjega besedila. Platnice so starega tipa, z žlebom na robu desk. Slepi tisk na temno rjavem usnju na prednji platnici ima okvir iz trakov z značilnimi rastlinskimi okraski, nizom medaljonov itd. ter križ, narejen iz istih ornamentiranih trakov in krogov v srednjem pravokotniku; na zadnji platnici enak okvir s križi iz palmet v središčnem pravokotniku ter z dvema vrstama medaljonov. Ohranjeni so sledovi dveh zapon. Oba zadnja zapiska vodita do sklepa, da so rokopis v novejšem času hranili nekje v Bosni.(Mošin 1971)
Pisava rokopisa (v sinaksarju v dveh stolpcih, v tekstu v enem stolpcu, 18 vrstic na stran) je kaligrafski polustav. Gre za srbsko redakcijo z manjšimi sledovi resavskega pravopisa z akcenti in ...spiritusi.Rokopis je zelo poškodovan, razjeden od plesni in deloma nestrokovno restavriran.Od ornamentike sta ostali samo dve vinjeti: pred Lukovim evangelijem na f. 158r pravokotnik iz pletenih trakov, narisanih s cinobrom in pobarvanih s temno rumeno in modro barvo; zraven vinjete je narisana iniciala II. Pred Janezovim evangelijem na f. 246r je pravokotnik iz pletenih osmic v istih barvah in narisana iniciala V. Naslovi so rdeči, izdelani v prepletenih črkah.Vezava je verjetno iz 17. stoletja; platnice imajo raztegnjen poševen rob, na hrbtu so izbokle vezice. Rdeče rjavo usnje je na srednji platnici ornamentirano z velikim križem na prestolu sredi med dvema koncentričnima okviroma z rastlinskimi elementi. Na zadnji platnici so trije koncentrični okviri z valovitimi viticami v poljih in z vertikalnimi paralelnimi trakovi v centralnem pravokotniku. Ohranjeni so le sledovi dveh zapon.Četveroevangeliju je težko postaviti točno določeno leto nastanka. Najverjetneje je, da izhaja rokopis iz prvega ali začetka drugega desetletja 16. stoletja.(Mošin 1971)
Pripisano: Biblia. Nt, Evangelium secundum Matheum (6b–9b). Zapiski: O evangelijih, evangelistih in o svetem pismu (1b–6a, 163b–164a), o raju (164a).Vezava: 17. st., svetlo rjavo usnje prek kartonske ...osnove. Foliji so velikosti 25,7 x 17,3 cm.Pisava: Knjižna minuskula, ena roka.Okras: Incipiti so pisani v rdeči tinti, stavčne začetnice so okrašene z rdečo ali rumeno potezo. Deset kaligrafskih inicial, ki so zelo preproste, okrašene le z bunkami in včasih z razcepljenim steblom. Pet slikarskih vitic v prüfeninškem slogu, koloriranih s svetlo rumeno-zeleno barvo.(Katalog rokopisov; Kos-Stele 1931, str. 33-34; Golob 1994, str. 186)
