Florence Gacoin-Marks se donne dans son étude Un aller-retour pour Paris – Vladimir Levstik et la littérature française (le livre, rédigé en slovène dont le titre est Do Pariza in nazaj : Vladimir ...Levstik in francoska književnost) pour objectif de cerner les contacts littéraires de l'écrivain, traducteur, essayiste Vladimir Levstik (1886 – 1957) avec l'ensemble des aspects propres de ce qu'on appelle la civilisation française, à cette époque une civilisation mondiale. La monographie est répartie en trois chapitres qui présentent des unités autonomes : cellesci sont pourtant organisées de façon à former une entité homogène dont l'ensemble ne pourrait exister si ses éléments organisateurs, les socles fondamentaux de l'ouvrage, n'étaient pas là.
Pričujoči članek je intertekstualna študija Flaubertovega romana Gospa Bovary in njegovega fragmentarnega, postumno izdanega dela Slovar splošno priznanih resnic. Avtor s primeri ponazori tematska ...sovpadanja in podobnost formulacij ter dokaže prisotnost socioloških, zgodovinskih in literarnih vzorcev, ki so v Slovarju konkretizirani – skorajda teoretsko – kot splošno priznane resnice, v romaneskni obliki pa izgrajujejo »družbeno scenografijo«, katere parafraza je tudi podnaslov Gospe Bovary: Značaji s podeželja. Zato opozarja, da Gospa Bovary ni (samo) roman o Emmi Bovary in da zgodbo osmislijo, če ne celo upravičijo, šele poteze omenjenih značajev s podeželja. Pri Flaubertu se konceptualizacija in literarizacija »splošno priznanega« odvijata vzporedno, zato o časovni primarnosti ene ali druge ni mogoče govoriti. Vendar v Gospe Bovary ravno kot družbena scenografija dobi podobo zgoščena satira Slovarja, ki ga avtor vidi kot presek in sintezo pisateljevega opusa, hkrati pa kot komplementarno čtivo k dotičnemu romanu.
Članek obravnava poglavitna miselna vozlišča Marjana Rožanca (1930-1990), kot jih je razvil v mnogih esejih do srede šestdesetih let dalje. Nanj so vplivale številne filozofske on idejne spodbude, ...med njimi tudi francosko personalistično gibanje. Članek se osredotoča na to povezavo, podati pa skuša tudi zaokrožen prikaz poglavitnih Rožančevih idej in njihovo ustvarjalno sintezo.
Avtor v svoji raziskavi preučuje tri ravni Govekarjeve afirmacije Émila Zolaja na Slovenskem: literarno in prevajalsko ter politično v času afere Dreyfus.