Z leve v prvi vrsti: Alojz Kos, Jože Okorn in Jože Ravnak; – v drugi vrsti: Valentin Žagar, Jože Kožuh, Matija Pukl, Florijan Vrečko, Franc Čepl, Franc Kotnik, Jakob Kožuh, Ivan Okorn in Valentin ...Resnik; – v tretji vrsti: Karel Kmecl, Karel Žlavs, Ivan Kožuh; Avgust Čepl, Jakob Pukl, Anton Majcen, Franc Kompolšek, Franc Dreml, Alojz Vrečko in Konrad Vrečko. PGD Škofja vas je bilo ustanovljeno na pobudo prostovoljne požarne brambe iz Celja leta 1905. Takrat so se zbrali krajani Škofje vasi in iz svojih vrst izvolili organizacijski komite pod vodstvom predsednika Franca Okorna, tajnika Franca Kocipra in blagajnika Florjana Vrečka. Poleg njih so bili ustanovni člani še Martin Premšak, Franc Čepl, Karel Samec in Lenart Cank. 12. aprila 1905 je komite izdelal statut društva, ki so ga takratne oblasti potrdile in sprejele 4. septembra 1905. Leta 1906 je bil prvi občni zbor društva na katerem so izvolili organe društva, za načelnika pa je bil imenovan Martin Premšak. Z nekaj osnovne opreme je društvu na pomoč priskočila požarna bramba iz Celja. Leta 1908 je društvo prejelo novo brizgalno, pričeli pa so tudi z nabiranjem sredstev za gradnjo gasilskega doma. S pomočjo krajanov je bil prvi gasilski dom leta 1911 tudi dograjen. Po dobrih dvajsetih letih delovanja je leta 1929 društvo kupilo motorno brizgalno ROSENBAUAER 600 l. in pripadajoči 2 sesalni cevi ter sesalni koš, kar je pomenilo velik uspeh v opremljanju društva. Gasilsko društvo Škofja vas je tudi po 115. letih delovanja med najaktivnejšimi, tako po številu članov v vseh starostnih skupinah, pa tudi v dobri opremljenosti in znanju ter uspehih na tekmovanjih. Posebej velja izpostaviti največji uspeh, zlato medaljo članic B na gasilski olimpijadi CTIF 2001 v Kuopiu na Finskem, ter bronasto medaljo iste ekipe z olimpijade 2009 v Ostravi na Češkem. Društvo pa je organizator gasilskega tekmovanja z verjetno najdaljšo tradicijo v Sloveniji, saj tekmovanje neprekinjeno organizira že preko 40 let, razen v letošnjem letu, ko epidemija COVID-19 tega ne dopušča.Uporabljena vira: -90 let gasilstva v Škofji vasi, 1995, str. 10-23 – http://www.pgd-skofja-vas.si/wp/zgodovina/zgodovina-drutva-2/
V Laškem so tržani že zelo zgodaj, nedvomno med prvimi na območju današnje Slovenije, zaznali potrebe in začeli aktivnosti za ustanovitev organizacije za boj z rdečim petelinom, ki je velikokrat ...povzročal težave in sive lase prebivalcem trga.Pobudo za ustanovitev organizacije za varstvo pred požari in intervencije ob njih, takrat imenovane požarna bramba, je dal v Laškem trgu leta 1869 laški trgovec in poštar Franc Tieber. Kmalu so ustanovili pripravljalni odbor, v katerem so bili poleg pobudnika še zastopniki laške in krištofske občine: laški župan in predsednik okrajnega cestnega zastopa Konrad Amon, rudniški ravnatelj Karel Heintze, mizar in gostilničar Georg Rosman ter laški nadučitelj Johann Ranner.Nekega februarskega dne leta 1869 so se v Karničnikovem dvorcu, imenovanem Štok, danes je to Laški dvorec, v katerem se nahaja Knjižnica Laško, sestali ustanovni člani prostovoljnega gasilskega društva. Sejo je vodil Gustav Ulich, prisotni pa so bili še ustanovni člani: Konrad Amon, Karl Heintze, Georg Rosman (Jurij Rozman), Johann Ranner, Jožef Botz, Matevž Czerny, Jožef Drolc, Franc Divjak, Jernej Kačič, Jakob Laznik, Franc Tieber, Karel Valentinič, Karl Weber, Gustav Weber in Karel Ulaga.Bili so narodnostno precej pisana druščina, vendar so bili Slovenci, vsaj po priimkih sodeč, v večini. Prvi častni načelnik in blagajnik je postal Franc Tieber. Na naslednjem sestanku 23. 3. 1869 so izvolili vodstvo društva. Načelnik je postal gostilničar Ivan Povše, tajnik dimnikarski mojster Konstantin Trabb, Otto Withalm, lastnik tovarne cementa v Marija Gradcu in Lahomnem, pa blagajnik.Lastnik originala je PGD Laško.Original in besedilo je posredoval Milan Breznikar.
Iz desne prosti levi: Janez Stergar, Jože Jager, Branko Verk, Reinhard Kornthaler, Franz Leuthner, Johann Kranawetter, Walter Schinkovits, Jože Jerman in Karl Kranawetter.
Gasilski dom na Muljavi (2014), ohranja skoraj isto podobo kot leta 1929. Leta 1977 so gasilci dozidali sejno sobo in leseni stolp zamenjali z zidanim.
