U Varaždin je Janez Trdina stigao 1853. s namjerom da se protiv germanizacije
bori poučavanjem omladine na narodnom jeziku, no brzo se suočava s činjenicom da većina Varaždinaca, prije svega ...intelektualaca, švapčari, tj. koristi njemački jezik ne samo u službi, već i u svakodnevnim govornim situacijama kada međusobno razgovaraju autohtoni Varaždinci. Mladi slovenski profesor i zagovaratelj narodnoga jezika kritizira taj jezični fenomen prozivajući ilirce koji su se borili protiv latinskog i mađarskog jezika u narodnom preporodu, a sad sami u svakoj prilici umjesto narodnoga jezika koriste njemački. Nadalje, Trdina smatra da je sramota što u Varaždinu samo pet godina nakon ustanka Hrvata za svoj jezik građani ne žele govoriti hrvatski te je običaj da varaždinska gospoda švapčare. Stoga im upućuje izravnu kritiku ne obazirući se na posljedice. Štoviše, sami su Varaždinci postali svjesni činjenice da u njihovom gradu caruje njemački jezik tek četrdesetak godina nakon odlaska Trdine iz Varaždina te ga se zbog toga može smatrati pretečom kritike švapčarenja u Varaždinaca.
Kulturološke raziskave opozarjajo, da zahtevajo ubeseditve nenemških narodov v AvstroOgrski, kakor se razkrivajo v dominantnem nemškem diskurzu, več raziskovalne pozornosti in kritično branje, ki naj ...razgali mit o večkulturni in nadnacionalni Avstro-Ogrski. Njen kulturni kolonializem je skonstruiral negativne, celo sovražne podobe tujega/drugega. V pričujoči razpravi1 so v Bartschevem romanu Das deutsche Leid, ki vsebuje prvine nemškega nacionalizma, predstavljene tako podobe Slovencev z vidika tujega/drugega kakor tudi asimetrična nemško-slovenska dvokulturnost na Spodnjem Štajerskem v času narodnostnih bojev in močne germanizacije pred prvo svetovno vojno.
