Prispevek obravnava povedkov prilastek v slovenščini. V prvem delu opiše njegove lastnosti, drugi del pa je namenjen korpusni analizi, pri kateri smo se trudili najti čim več primerov povedkovih ...prilastkov. Poleg pridevnikov in samostalnikov, ki nastopajo v povedkovem prilastku, obravnavamo tudi glagole, ki nastopajo v jedru povedka. Najpogosteje v jedru povedka nastopajo glagoli procesov in premikanja. Najpogostejši pridevniki v povedkovem prilastku označujejo začasno lastnost.
Prispevek analizira rabo slovenskih veznikov dokler in dokler ne na začetku in sredini večstavčne povedi. Pogosteje se pojavlja dokler ne, raba obeh pa je izrazito pogostejša na sredini povedi. ...Veznika sta analizirana kot del niza permutacij dejanj z izmenjevanjem dovršnika (DV) in/ali nedovršnika (NDV) ter veznika na treh mestih: veznik + glagol + glagol; glagol + veznik + glagol (1 × 2 × 2; 2 × 1 × 2). Pri dokler na vsaj enem mestu v permutacijah izrazito prevladuje nedovršnik, pri dokler ne dovršnik; najpogostejši permutaciji sta dokler NDV NDV in NDV dokler NDV ter dokler ne DV NDV in NDV dokler ne DV. Pri redkejših permutacijah je opazen prehod pomena povedi iz časovnosti proti pogojnosti. Dokler ne uvaja pleonastično zanikanje, a je ob izhodiščni nepredložni tožilniški vezavi kljub temu prevlada rodilnika zaradi formalne prisotnosti zanikanja zelo izrazita.
Prispevek predstavlja in hkrati predlaga merila, ki bi upravičila soobstoj zloženega povedka in zloženega glagola. Obravnava zloženega povedka kot stavčnočlenske enote in tudi besednovrstno ...opredeljenega zloženega glagola kot sestavljene leksemske enote združuje dosedanje ugotovitve o povedkovniku in o pomensko osnovnih glagolih z zmožnostjo združevanja njihove najširše pomenske rabe na eni strani in zgolj slovničnovezne rabe na drugi. S tem pa se navezuje tudi na vlogo vezljivosti: glagolske in neglagolske vezljivosti znotraj zloženega povedka ali zloženega glagola in »zunanje« vezljivosti zloženega povedka/glagola na ravni stavčne povedi. Hkrati se opozori tudi na slovarski vidik določanja in opisovanja pomensko osamosvojenih večbesednih leksemskih enot.
Prispevek obravnava drugotne ženske dvojinske glagolske oblike, ki so prehajale iz govorjene rabe v starejši knjižni jezik že od 16. stoletja dalje, z upadom v 17. in 18. in ponovnim porastom v 19. ...stoletju, ko so bile izkazane v besedilih in spet normirane v slovnicah do njihovega opusta na začetku 20. stoletja. Pregled po strokovni literaturi, slovnicah, izbranih besedilih in (zgodovinskih) korpusih podaja rabo in normativnost ter razlage te starejše knjižnojezikovne inovacije.
V članku se obravnavajo razlike med glagoli premikanja v ruščini in slovenščini, predvsem nekatere razlike med predponskimi tvorjenkami s po- osrednje dvojice idti-hoditʹ in iti-hoditi.
This monography entitled The Multistage Word Formation (Case Study of the Verbs of Sense Perception) presents the word-formation and content-formation capabilities of verbs that denote perception of ...the five senses: sight, hearing, smell, touch and taste. The standpoint is based on a multistage method that extends research of the binary relation between the motivating and the motivated word into research of the relation between a non-derivative word and all of its direct and indirect derivatives.
U radu se na temelju građe ekscerpirane iz korpusa donjolužičkosrpskih
tekstova podružnice Lužičkorpskoga instituta u Cottbusu opisuje supin u
donjolužičkosrpskom jeziku i situacije u kojima se on ...upotrebljava. Istraživanje pokazuje da je supin u donjolužičkosrpskome stabilan glagolski oblik koji se tvori od svršenih i nesvršenih glagola te se uglavnom upotrebljava uz glagole kretanja. Osim toga, pokazuje se da se supin može upotrijebiti i u rečenicama u kojima nema glagola kretanja, ali se značenje kretanja podrazumijeva. U rijetkim se slučajevima supin može pojaviti i uz modalne glagole. U složenim rečenicama čiji barem jedan dio izražava značenje kretanja glagol kretanja ne treba stajati neposredno uz supinski glagolski oblik. Pretpostavlja se da u tim slučajevima "udaljeni" glagol funkcionira
kao signal za upotrebu supina u složenoj rečenici.
Prispevek obravnava elipso kot pojav besedilne vezljivosti in njeno prepoznavanje v glagolski sopojavnosti, udeleženskem soodnosu in v diateznih zmožnostih slovenščine.
Prispevek obravnava status glagolov na -irati v današnji slovenski leksiki in njihove besedotvorne in skladenjske lastnosti in zmožnosti. Zlasti z vidika glagolskega vida je opozorjeno na nekatere ...posebnsoti in vprašanja.
Zapleten tvorbeni sistem ruskega glagola postavlja prevajalce iz ruščine v španščino pred velike težave. Problem so številne teorije skušale razložiti z različnih vidikov, dosedanje raziskave pa do ...pokazale, da pomene predpon določajo glagolski pomeni. Članek se osredotoča na predpono pod-, ki v ruščini izraža majhno količino. Rezultat pričujoče analize je pomenska sistemizacija glagolov s predpono pod-. Članek tudi vzpostavlja pravila za prevod glagolov s to predpono iz ruščine v španščino.