3.1 S stevilnimi predponami tvorijo glagoli detenniniranega premikanja nove dovrsnike, ki imajo svoje sekundame nedovrsnike. Nepreneseni pomen teh glagolov je krajevni. Zanimivo je, da je pri ...nekaterih glagolih premikanja {udmu, necmu, ee3mu, necmu) osnova sekundamega nedovrsnika identicna glagolu nedetenniniranega premikanja. Nastejmo torej tvoijenke glagola udmu, ceprav velja tak nacin tvorjenja novih glagolov za vso skupino. Prvi clen je dovrsni, dmgi nedovrsni: npuùmu - npuxodumb ('priti'), eoùmu - exodumb (Vstopiti1), ewùrnu - euxodumb ('iti ven, izstopiti'), 3aùmu - 3axodunib ('zaiti, stopiti v kaj'), oôoùmu - oôxoàunib ('obiti, iti okoli cesa'), omoùmu - omxoàumb ('oditi stran, umakniti se'), noàoùmu - nodxodumb ('stopiti k cemu, priblizati se'), eoùmu - exodumb ('stopiti s cesa, spustiti se'), nepetmiu - nepexoàumb ('preiti, preckati, iti cez kaj'), npoùmu - npoxodumb ('iti cez kaj, mimo cesa'),vùmu -yxoàumb ('oditi'). 1 Vrste glagolskega dejanja (cnocoö raarojitHoro ^encTBHU, .Aktionsart) razlicni avtorji pojmujejo nekoliko razlicno. Toporisic pris va glagole premikanja med vrste glagolskega dejanja in se torej v tem pogledu uvrsca med jezikoslovce, ki pojmujejo vrste glagolskega dejanja sirse V RG (1982: 585) so vr-s ste glagloskega dejanja opredeljene ozje: kot » ji e kh c ko - r paM m ara u e c kh e paspanti marojioB« in »TaKne ceMaHTHKO-cjioBooöpasoBaTejiBHBie rpynnnpoBKH marojioB, b ocHOBe KOTOpBix necear MO/jHcjmKanHH (npeoöpasoBaHHu) 3HaueHnn 6e3npe<|)HKCHBix (npenMymecTBeHHO HeMOTHBHpoBaHHBix ) rjiarojioB c TOUKH 3peHHU BpeMeHHBIX, KOJIHUeCTBeHHBIX H Cnen;HaJlBHO-pe3yJlBTaTHBHBIX XapaKTepHCTHK. Ba^KHO npn 3T0M, uto Taxne MOUHc})HKau;HH 3HaueHHH Bceraa h oöusaTejiBHO (popMajibuo ebipaotceubi npec})HKCOM, cyc})(J)kcom hjih npe4>HKcajiBHO-cy4)4>HKcajiBHBiMH 4>opMaHTaMH.« (poudarek A. D.). Zgledi so nemb-sanemb kot zacetna vrsta glagolskega dejanja in drugi. V tej definiciji se torej poudarjajo tudi formalne znacilnosti posameznih vrst glagolskega dejanja. Tudi isAcenko (1960: 209), ki imenuje to kategorijo 'coBepmaeMOCTB raarojiBHoro uencTEHu', poudarja, da so za posamezne vrste glagolskega dejanja pomembne formalne la-s stnosti. Isacenko opozarja, da nekateri avtorji ne smatrajo, da bi morale biti posamezne vrste glagolskega dejanja tudi formalno besedotvomo oznacene, ampak mednje pristevajo poleg takih tudi samo pomenske skupine, za katere je znacilen ta ali oni znacaj ali nacin dejanja (xapaKTep ^encTHBHu). Po Isacenku druzi skupino glagolov premikanja ravno 'xapaKTep ^encTHBu' (Hcauehko 1960: 301, 309). Na vlogo predponskih obrazil pri tvorjenju vrst glagolskega dejanja opozarja vidovic Muha (1993: 162), tako razvrsca glagole v svoji raziskavi glagolov v slovenskem knjiznem jeziku 16. st. M. merse (1995: 286-313).
This monography entitled The Multistage Word Formation (Case Study of the Verbs of Sense Perception) presents the word-formation and content-formation capabilities of verbs that denote perception of ...the five senses: sight, hearing, smell, touch and taste. The standpoint is based on a multistage method that extends research of the binary relation between the motivating and the motivated word into research of the relation between a non-derivative word and all of its direct and indirect derivatives.
U radu se na temelju građe ekscerpirane iz korpusa donjolužičkosrpskih
tekstova podružnice Lužičkorpskoga instituta u Cottbusu opisuje supin u
donjolužičkosrpskom jeziku i situacije u kojima se on ...upotrebljava. Istraživanje pokazuje da je supin u donjolužičkosrpskome stabilan glagolski oblik koji se tvori od svršenih i nesvršenih glagola te se uglavnom upotrebljava uz glagole kretanja. Osim toga, pokazuje se da se supin može upotrijebiti i u rečenicama u kojima nema glagola kretanja, ali se značenje kretanja podrazumijeva. U rijetkim se slučajevima supin može pojaviti i uz modalne glagole. U složenim rečenicama čiji barem jedan dio izražava značenje kretanja glagol kretanja ne treba stajati neposredno uz supinski glagolski oblik. Pretpostavlja se da u tim slučajevima "udaljeni" glagol funkcionira
kao signal za upotrebu supina u složenoj rečenici.
Prispevek obravnava elipso kot pojav besedilne vezljivosti in njeno prepoznavanje v glagolski sopojavnosti, udeleženskem soodnosu in v diateznih zmožnostih slovenščine.
Prispevek obravnava status glagolov na -irati v današnji slovenski leksiki in njihove besedotvorne in skladenjske lastnosti in zmožnosti. Zlasti z vidika glagolskega vida je opozorjeno na nekatere ...posebnsoti in vprašanja.
Zapleten tvorbeni sistem ruskega glagola postavlja prevajalce iz ruščine v španščino pred velike težave. Problem so številne teorije skušale razložiti z različnih vidikov, dosedanje raziskave pa do ...pokazale, da pomene predpon določajo glagolski pomeni. Članek se osredotoča na predpono pod-, ki v ruščini izraža majhno količino. Rezultat pričujoče analize je pomenska sistemizacija glagolov s predpono pod-. Članek tudi vzpostavlja pravila za prevod glagolov s to predpono iz ruščine v španščino.
5 Zanimivo dejstvo, ki osvetljuje blizino glagolov determiniranega premikanja z dovrsniki, je pogled v korpus Nova beseda in iskanje povezave med 'zaceti' in glagoloma 'iti' in 'hoditi'. Kot je dobro ...znano, se dovrsnik ne povezuje z glagolom 'zaceti'. Glagol iti je dovrsen in nedovrsen, zato povezava 'zaceti' in 'iti' ni vnaprej izkljucena, kadar 'iti' nastopa v nedovrsnem vidu. In vendar pogled v korpus Nova beseda pokaze za zvezo 'zacel iti' 5 zadetkov, v nobenem iti ne nastopa v neprenesenem pomenu, 'zacela iti' - 6 zadetkov, v enem primeru v neprenesenem pomenu ( Bela ovca se je prestopila in zacela iti vzdolz laza ), 'zaceli iti' - 5 zadetkov (2 primera v neprenesenem pomenu). Na drugi strani dobimo za 'zacel hoditi' 175 zadetkov, 'zacela hoditi' - 94 zadetkov in 'zaceli hoditi' - 75 zadetkov. Ne da bi sicer preverjala pomene oblike 'hoditi', je razlika v stevilu zadetkov pomenljiva.
V članku se opozarja na to, da je v primerih, v katerih nastopa v posplošeno-dejanskem položaju v ruščini nedovršnik, v slovenščini nedovršnik večkrat nesprejemljiv. Namesto nedovršnika je treba ...uporabiti dovršnik, saj nedovršnik ohranja pomen procesnosti ali iterativnosti.
PDF
