5 Zanimivo dejstvo, ki osvetljuje blizino glagolov determiniranega premikanja z dovrsniki, je pogled v korpus Nova beseda in iskanje povezave med 'zaceti' in glagoloma 'iti' in 'hoditi'. Kot je dobro ...znano, se dovrsnik ne povezuje z glagolom 'zaceti'. Glagol iti je dovrsen in nedovrsen, zato povezava 'zaceti' in 'iti' ni vnaprej izkljucena, kadar 'iti' nastopa v nedovrsnem vidu. In vendar pogled v korpus Nova beseda pokaze za zvezo 'zacel iti' 5 zadetkov, v nobenem iti ne nastopa v neprenesenem pomenu, 'zacela iti' - 6 zadetkov, v enem primeru v neprenesenem pomenu ( Bela ovca se je prestopila in zacela iti vzdolz laza ), 'zaceli iti' - 5 zadetkov (2 primera v neprenesenem pomenu). Na drugi strani dobimo za 'zacel hoditi' 175 zadetkov, 'zacela hoditi' - 94 zadetkov in 'zaceli hoditi' - 75 zadetkov. Ne da bi sicer preverjala pomene oblike 'hoditi', je razlika v stevilu zadetkov pomenljiva.
V članku se opozarja na to, da je v primerih, v katerih nastopa v posplošeno-dejanskem položaju v ruščini nedovršnik, v slovenščini nedovršnik večkrat nesprejemljiv. Namesto nedovršnika je treba ...uporabiti dovršnik, saj nedovršnik ohranja pomen procesnosti ali iterativnosti.
Razprava obravnava vezljivost glagolov védenja , tj. ouměti, věděti (z drugotnim nedovršnikom vědati), znati, v stari cerkveni slovanščini. Opredeljeni so pomeni, določilne možnosti glagolov, po ...pomenih so vzpostavljeni pomenski in vezavnostni vzorci, vzorci pa so obavnavani glede na stabilnost in medsebojna konkurenčna razmerja. Na koncu razprave so primerjane vezljivostne značilnosti analiziranih glagolov védenja.
Glagolima biti, imati i trebati svojstvena je sintaktičko-semantička višeznačnost. Tako je primjerice biti suznačan kada dolazi kao pomoćni ili kao kopulativni, odnosno kao perifrazni glagol. ...Samoznačnim se smatra onda kada dolazi u rečenicama u kojima ne gubi svoje leksičko značenje, odnosno u kojima znači ‘postojati’, ‘boraviti’ i sl. (Silić i Pranjković 2005: 290). Dolazi li u tim i sličnim značenjima, podvodi se pod egzistencijalne (npr. Silić i Pranjković 2005, Kuna i Belaj 2013, Belaj i Tanacković Faletar 2014, Brač i Bošnjak Botica 2015), odnosno govori se o egzistencijalnim konstrukcijama ili predikatima (Zovko Dinković 2011: 280). Egzistencijalnim glagolima u hrvatskome dosad je uglavnom pristupano s kategorijalnog aspekta (npr. Birtić 2001, Kordić 2002, Zovko Dinković 2011, Kuna i Belaj 2013), dok se njihov sintaktički status nije analizirao. Primjerice u dosadašnjim analizama kategorije egzistencijalnosti, odnosno egzistencijalnih glagola i njihovih dopuna, nije raspravljano o sintaktičkom statusu glagola biti u rečenicama tipa Nije bilo struje, Luke nije bilo na nastavi, Luka nije bio na nastavi, Luka je u Zagrebu i sl. Je li status glagola biti u svim navedenim primjerima isti? Kakav je sintaktički status njegovih dopuna? Ista se pitanja nameću i kada je riječ o glagolima imati i nemati i dopunama u primjerima Ima/Nema struje, Luke nema na nastavi i sl. ili pak o glagolu trebati i njegovim dopunama u primjerima Luki treba kruh, Luki treba kruha, koji se ovim radom prvi put uvodi u raspravu o egzistencijalnim glagolima. Primjenjujući metodologiju kognitivne gramatike te ruske i njemačke tradicije gramatike zavisnosti i polazeći od teze da ispražnjavanje leksičkoga značenja glagola rezultira njegovom većom nesamostalnosti, odnosno većom ovisnosti o obveznoj predikatnoj dopuni, pokušat ćemo doći do odgovora o sintaktičko-semantičkome statusu glagola biti, imati (nemati) i trebati.
V prispevku je na podlagi pomensko! razčlemb poljskih in slovenskih tvorjenk predstavljena primerjava funkcij predpone w(e)-, v- v glagolskih tvorjenkah. Prikazani so načini tvorjenja teh glagolov in ...pomen, ki ga vnaša predpona, osvetljena pa so tudi formalno-pomenska razmerja, nastajajoča med poljskimi in slovenskimi motiviraninmi glagolo in njihovimi predstavami.
V okviru naravne skladnje (ki je veja teorije naravnosti) se določajo predpostavke, na podlagi katerih se dajo napovedati naslednje razmere v slovenskem trpniku na se (kot išče se Urša Plut, išče se ...Uršo Plut): 1) Trpnik na se je manj pogosten od trpnika z deležnikom. 2) Trpnik podvrste išče se Urša Plut se rabi domala samo v tretjih glagolskih osebah, trpnik z deležnikom v vseh glagolskih osebah. 3) Trpnik podvrste išče se Uršo Plut je manj pogosten kot trpnik podvrste išče se Urša Plut. 4) V trpniku podvrste išče se Uršo Plut je prizadeto in situ, v trpniku išče se Urša Plut prizadeto ni umeščeno insitu.
S kontrastiranjem delovanja členov slovenske in italijanske vidske opozicije (dovršniki in nedovršniki ter perfekt in imperfekt) v povezavi z različnimi vrstami glagolskega dejanja avtorica opozarja ...na bistveno različnost temeljnih principov, ki v obeh jezikih usmerjajo vidsko izbiro.
Prispevek obravnava morfološko zgradbo opisnega deležnika na -l v slovenščini s poskusom natančne opredelitve morfosintaktičnega pomena obrazila -l. Članek zagovarja tezo, da je to obrazilo kot ...slovarska enota glede časovnosti in aspektualnosti morfosintaktično neoznačeno in je vstavljeno na deležniško mesto v skladnji zamo zato, ker druga, morfosintaktično bolj specifično označena deležniška obrazila na to mesto ne morejo biti vstavljena.
PDF