Monografija V zrcalu glasbene iskrenosti: Vladimir Lovec (1922–1992), ki jo je uredila muzikologinja Helena Filipčič Gardina, je nastala ob obeležitvi 100-letnice rojstva skladatelja, dirigenta, ...glasbenega pedagoga, publicista in vsestranskega glasbenega organizatorja Vladimirja Lovca (1922–1992). Vsebina, ki osvetljuje različne vidike Lovčeve osebnosti, je smiselno razdeljena v tri osrednje sklope. Prvi obsega poglavje Helene Filipčič Gardina »Življenjske postaje in razvejano delovanje Vladimirja Lovca.« V drugem obsežnejšem sklopu se Vladimirja Lovca v pogovorih s Heleno Filipčič Gardina in Marijo Gombač spominjajo njegovi nekdanji učenci, sodelavci in prijatelji, večina katerih še danes na tak ali drugačen način pomembno sooblikuje glasbeno (in kulturno) življenje na Koprskem in širše; nekatere izmed njih je k poklicnemu ukvarjanju z glasbo vzpodbudil prav Lovec. Zadnji vsebinski sklop prinaša nekatere podatke o Lovčevem skladateljskem opusu in je nepogrešljivo izhodišče za vse, ki se bodo v prihodnje ukvarjali s tem področjem njegovega glasbenega delovanja.
Rokopis Ms. mus. 93 iz novomeškega frančiškanskega samostana vključuje raznolika dela, med katerimi prevladujejo maše. Vsebinsko je dopolnjeval repertoar drugih rokopisov v istem arhivu. ...Opredeljujejo ga značilne poteze anonimnega repertoarja pesmaric 18. stoletja in tesna povezava z nekaterimi istočasnimi frančiškanskimi rokopisi.
Nove izdaje Zgodovine glasbe na Slovenskem predstavljajo mogočen dosežek slovenskih muzikologov več generacij. Ti so nove edicije marljivo ustvarjali več kot desetletje. Prva knjiga, ki jo je uredil ...Jurij Snoj in zajema obdobje pred koncem šestnajstega stoletja, torej do »nedvoumne preusmeritve slovenskih dežel h katoliškemu jugu« (str. xi), je izšla leta 2012. Leta 2019 ji je z vsebinskim sklopom o glasbi dvajsetega in enaindvajsetega stoletja sledila četrta knjiga, ki jo je uredil Gregor Pompe. Tretja knjiga je izšla leta 2021 pod uredniškim vodstvom Aleša Nagodeta in Nataše Cigoj Krstulović in zajema obdobje od ustanovitve ljubljanske Filharmonične družbe (1794) do razpada avstro-ogrske monarhije. Izdaja je dostopna tako v tiskani kot v elektronski obliki (DOI:/10.4312/9789610605270). Zadnja izdaja, ki obravnava glasbo sedemnajstega in osemnajstega stoletja, od prihoda jezuitov v Ljubljano do ustanovitve Filharmonične družbe, pa bo izšla predvidoma čez leto dni. »Vrzelim« dveh stoletij navkljub menimo, da je še pred dopolnitvijo prihajajoče druge knjige možno pri treh knjižnih izdajah izpostaviti obseg, cilje in predviden vpliv te nove zgodovine.
Po smrti skladatelja Janeza Matičiča (1926–2022) je del njegove zapuščine ostal tudi v njegovem pariškem stanovanju. Ta zapuščina zaobsega skladateljeve dokumente, korespondenco, arhiv fotografij, ...fonoteko, notni material in nekaj osebnih ter tehničnih predmetov. Najzanimivejši del gotovo predstavlja korespondenca, v kateri prevladujejo pisma, ki so jih skladatelju pisali člani družine, nato pa tudi intimni prijatelji in glasbeniški sopotniki. Iz teh pisem je bilo mogoče izluščiti nekatere nove podrobnosti o skladateljevem pariškem vsakdanu in tudi nekaj novih razlogov, zakaj je skladatelj namesto treh mesecev v Parizu ostal nekaj desetletij. Spoznanja o skladateljevi osebnosti je bilo mogoče povezati z nekateri njegovimi osrednjimi estetskimi in kompozicijsko-tehničnimi značilnostmi.
Članek se posveča pregledu delovanja slovenskega društva za novo glasbo Muzina in ob tem obravnava pomen, ki ga je društvo imelo na oblikovanje zavesti o sodobni glasbi. Pri tem estetske koordinate ...društva povezuje s sočasnimi mednarodnimi trendi in hkrati vpenja delovanje društva v kontekst razvoja glasbe v tem obdobju na Slovenskem.
Delo predstavlja pomembno novost, saj v muzikološki literaturi do danes še nismo premogli celovitega orisa delovanja te, za slovensko glasbeno kulturo tako pomembne ustanove. V preteklosti ...pripravljeni letopisi in obletni zborniki so bili namreč predvsem prej – sicer morda pogojno uporabne – zbirke podatkov kot pa celoviti prikazi njenega delovanja.
Članek zarisuje recepcijo gregorijanskega korala v Sloveniji v 19. stoletju. Na podlagi virov opisuje stanje v prvi polovici stoletja ter vpliv prvih poskusov na historistični estetiki utemeljenih ...reformnih prizadevanj. Podrobno opazuje razmah cecilijanskega gibanja po letu 1877 in na podlagi virov analizira sredstva, vsebino in uspešnost njegovih reformnih prizadevanj.
Disertacija Praznična glasba kapitljev na Krku in njena recepcija pri srednješolcih preučuje odnos mladih srednješolcev (od štirinajstega do osemnajstega leta) z otoka Krka do tradicijske glasbe ...otoka Krka v kontekstu praznovanja svetnikov zavetnikov krajev v cerkvenih enotah, imenovanih kapitlji.
PDF