Prispevek obravnava eno ključnih spoznanj o dosedanjem pojmovanju glasbene zgodovine in modernizma v glasbi 20. stoletja kot nacionalno in ideološko pogojenem konstruktu s strani zagovornikov ...samooklicanega mainstreama novodunajske šole, ki je v najsodobnejši muzikološki literaturi deležen vse pogostejše kritike. Poimenovali smo ga »adornovska zmota«. Žrtev le-te smo bili tudi slovenski muzikologi, kar samo potrjuje široko medkulturno razširjenost omenjenega fenomena.
Gornjegrajski rokopisni zvezki – SI-Lnr, Ms 207, Ms 232, Ms 284 in Ms 285 – vsebujejo repertoar, ki je značilen za notranjeavstrijske glasbene vire. Tudi uporabljen papir je bil okoli leta 1600 v ...Notranji Avstriji močno razširjen, zato so gotovo tam tudi nastali. Še več, del rokopisa Ms 232 je mogel nastati na Kranjskem, kar nakazujeta zapisa aklamacij, v katerih je omenjen ljubljanski škof Tomaž Hren, in responzorij v slovenskem jeziku. Zaradi paleografskih značilnosti pa se zdi, da so tudi ostali trije zvezki nastali na Kranjskem, in sicer jih je domnevno prepisal Sebastian Kuglmann, pisar škofa Hrena.
Orkestralni opus uvršča Demetrija Žebreta (1912–1970) med osrednje slovenske glasbene moderniste 1. polovice 20. stoletja. Prispevek poskuša odgovoriti na vprašanje, kako se je spremenil slog ...skladatelja v njegovih orkestralnih delih od leta 1944 naprej, zlasti v simfonični pesnitvi Svobodi naproti (1944), ki je tipičen primer umetnine v presečišču zmernega modernizma in socialističnega realizma na tematiko NOB.
Prispevek obravnava vprašanje o uglasitvi, kot se izpostavlja v traktatu Dialogo della musica antica et della moderna Vincenza Galileija, enega osrednjih italijanskih teoretikov 16. stoletja. ...Predstavljeni so njegov poskus določitve glasbenoakustičnega sistema časa, kritika slednjega in hkrati poskus postavitve novega sistema, ki ga Galilei predstavi ob primeru uglasitve lutnje.
PDF
