Stanovanjski mehurček se po definiciji investicijskega slovarja začne ustvarjati s povečanim povpraševanjem po stanovanjih, medtem ko ostaja ponudba stanovanj na trgu omejena ter se zelo počasi ...dopolnjuje in povečuje. Ko pa se ponudba stanovanj poveča, pride do stagnacije ali celo do znižanja povpraševanja, kar povzroči strm padec cen stanovanj. Ta pojav se strokovno imenuje počenje stanovanjskega mehurčka. Za slovenski stanovanjski trg sta v zadnjih dveh desetletjih značilni visoka stopnja povpraševanja in zelo omejena ponudba stanovanj, ki sta neposredni posledici stanovanjskih reform, ki so bile uvedene v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. V takih razmerah so špekulativni investitorji v iskanju maksimalnih in hitrih dobičkov povzročili nenehno rast cen stanovanj tako, da so te kmalu dosegle nevzdržne višine v razmerju do povprečnih dohodkov državljanov. Kot v številnih drugih državah po svetu se je tudi v Sloveniji stanje na stanovanjskem trgu spremenilo šele v zadnjem času. Iz statističnih podatkov je razvidna upočasnjena rast oziroma celo rahlo znižanje stanovanjskih cen in opaziti je mogoče, da je prišlo tudi do stagnacije povpraševanja. Ti dogodki so v strokovnih krogih sprožili različna stališča glede nastalega stanja na stanovanjskem trgu. Nekateri so prepričani, da je končno počil stanovanjski mehurček, ker naj bi cene stanovanj dosegle najvišjo mogočo vrednost, ki so jo potrošniki pripravljeni plačati. Na drugi strani so tisti, ki trdijo, da bi cene stanovanj še vedno rastle, če ne bi prišlo do kreditnega krča, ki je povzročil težji dostop do stanovanjskih kreditov in s tem upad povpraševanja. Ti stališči sta glavni hipotezi prispevka. Na podlagi pregleda najpomembnejših značilnostih stanovanjskega trga poskušamo v prispevku opredeliti dejavnike, ki so osnova za odločanje za eno ali drugo hipotezo oziroma proti eni ali drugi.
