Straipsnyje teigiama, kad socialistinės demokratijos plėtojimas yra vienas svarbiausių išsivysčiusio socializmo bruožų ir uždavinių. Šios raidos pagrindas yra gamybinių jėgų augimas ir gamybinių ...santykių savarankiškėjimas, o tikslas – plačiųjų darbininkų sluoksnių įtraukimas į valstybės valdymą. Didelę reikšmę įgyja tokios socialistinės demokratijos formos kaip Tarybos, profesinės sąjungos, valstybės valdymo aparatas, darbo kolektyvas, kūrybinės sąjungos. Demokratizacijos procese vadovaujantįjį vaidmenį atlieka Tarybų Sąjungos Komunistų partija. Viena iš socialistinės demokratijos formų yra tarpnacionaliniai santykiai. Socialistinės demokratijos raida pagreitina visuomeninio gyvenimo internacionalizaciją. Internacionalizacijos procese demokratinis centralizmas apima ir bendruosius, ir vietinius nacionalinius klausimus. Sėkmingas materialinės-techninės komunizmo bazės kūrimas, darbo žmonių gerovės kėlimas yra svarbi tolesnio visų mūsų šalies nacijų ir tautybių vystymosi, jų draugystės bei vienybės stiprinimo sąlyga. Socialistinės demokratijos plėtojimas prisideda prie kovos prieš buržuazinio nacionalizmo atgyvenas, įgalina sėkmingai spręsti problemas, iškylančias sudėtinguose įvairių nacijų tarpusavio santykiuose.
Internacionalizacija predstavlja širenje ekonomske aktivnosti izvan granica domicilne ekonomije, što se reflektira kvantitativnim promjenama koje dalje vode ekstenzivnijoj geografskoj organizaciji ...ekonomske aktivnosti. U ovom radu internacionalizacija se sagledava s aspekta svih međunarodnih aktivnosti poduzeća, odnosno izvoznih i uvoznih aktivnosti. Posebno zanimljivi aspekt internacionalizacije predstavlja internacionalizacija malih i srednjih poduzeća koja je još uvijek u u literaturi nedovoljno istražena. Analiza internacionalizacije u ovom radu temelji se na pristupu poslovne strategije, odnosno internim i eksternim faktorima poslovanja. Uspješnost poslovanja poduzeća sagledava se s aspekta multidimenzionalnog pristupa, odnosno sagledavanjem različitih dimenzija uspješnosti poslovanja: financijske, poslovne i organizacijske uspješnosti. Rezultati analize empirijskog istraživanja provođenjem višestruke linearne regresijske analize potvrdili su kako internacionalizacija ima pozitivan utjecaj na uspješnost poslovanja malih i srednjih poduzeća. Integriranjem različitih vrsta veza i strukturalnih elemenata internacionalizacije te njihovim kvantitativnim ispitivanjem na sektoru malog gospodarstva, ostvaren je značajan empirijski doprinos.
This study analyses Internationalisation at Home (IaH) courses across a wide range of bachelor’s degrees, from humanities to hard sciences, in public universities in Catalonia, as an in-depth ...analysis of a South European context. IaH courses selected for analysis included courses (i) on international topics, (ii) taught in English and focusing on content (English-medium Instruction, EMI) and (iii) focusing on language, i.e. English for Specific Purposes (ESP). Results point to a high presence of international content courses, especially in humanities and social sciences, followed by EMI courses, although quantitatively scarce and mainly found in engineering. ESP courses are the least present despite their potential to prepare students for EMI. Reasons that may account for this IaH picture are presented. All in all, it seems that current policies leave language and intercultural competence in the hands of content lecturers, who may not have explicit language and intercultural learning outcomes in mind while it appears that the potential role of ESP as an internationalisation driver may be neglected. This paper thus argues for giving visibility to ESP courses and lecturers in their role for the promotion of curricular internationalisation.
Interpretacija studija ν anglescini kot dodane vrednosti same po sebi ni skladna s stalisci, ki so jih o njegovih prednostih ν anketi izrazili domaci studenti in ucitelji. Ti studiju ν anglescini na ...slovenskih univerzah, razen povecane moznosti za studij ν tujini, ne pripisujejo posebnih prednosti pred studijemv slovenscini. Bolj zadrzani do internacionalizacije kot kljuca za resitev vseh tezav slovenskih univerz so tudi od- locevalci ostalih fakultet (FF UL, FF UM, BF UL, FHS UP), ki posebej opozarjajo, da je izvedba predmetov ν anglescini potreben, ne pa tudi zadosten pogoj za pritegni- tev tujih studentov in predavateljev ν Slovenijo. Ni vseeno, kaksni tuji predavatelji in studenti prihajajo k nam, za pritegnitev najbolj sih pa bi bilo treba zagotoviti, da se ν anglescini izvajajo najkakovostnejse in za tujce najprivlacnejse vsebine slovenskih univerz ter da so place visokosolskihuciteljev vsaj primerljive ζ drugimi evropskimi drzavami. Obenem opozarjajo, da bi bil visok delez vsebin, izvedenih ν anglescini, ki naj bi pritegnil tuje studente, lahko prav eden od razlogov za odlocitev slovenskih studentov, da bodo (ce so jim vsebine tako doma kot na tujem ponujene ν anglescini) studirali ν tujini. Vodstva fakultet so precej natancno seznanjena ζ ucinkovitostjo in tezavami sis- tema ponujanja vsebin za tuje studente, kakor ga njihove fakultete trenutno izvajajo. Tak sistem ν kombinaciji trenutnega pravnega in financnega okvira ocenjujejo kot edini mogoc, zato se razmisleku o njegovih morebitnih spremembah in izboljsavah niti ne posvecajo. Predlogi za ureditev rabe ucnih jezikov ν slovenskem visokem solstvu, ki so jih podali intervjuvani dekani in rektorja, so bili vsi zelo splosni. Med tistimi, ki so se strinjali, da je to vprasanje treba regulirati zakonsko, se je vecino- ma izkazalo, da obstojecega zakonskega okvira po njihovem mnenju pravzaprav ni nujno spreminjati ter dabi bilo smiselno pred njegovim spreminjanjem zaceti dejan- sko izkoriscati moznosti, ki jih ze ponuja, ter nabrati dovolj prakticnih izkusenj ζ izvajanjem studija ν tujem jeziku, na katerih bi lahko utemeljili spremembe. Drugi razmisleki omenjajo potrebo po deregulaciji, ki naj bi univerzam omogocila vecjo konkurencnost na mednarodnem trgu. Predlagane sistemske ureditve na ravni uni- verz so po eni strani povezane ζ ocenjevanjem (brez poglobljenih analiz), kako in za koliko povecati delez vsebin, ki naj jih vsaka fakulteta ponuja ν anglescini, in koli- ksen del tega deleza naj se ν anglescini izvaja tudi za domace studente, saj se celovita vzporedna izvedba studija ν slovenskem in angleskem jeziku nikomur ne zdi realna moznost. Tretji tip razmislekov ν izhodisce postavlja kakovost in privlacnost ν an- glescini ponujenih programov ter izhaja iz prepricanja, da bi bilo tovrstne programe lazje ponujati, ce bi njihovo oblikovanje koordinirala univerza. Programe, ki bi bili primarno dejansko zasnovani ν skladu s potrebami in interesi tujih studentov in torej ne bi posegali ν redni studijski procès na slovenskih univerzah, ki bi se se naprej iz- vajal ν slovenscini, bi seveda lahko obiskovali tudi slovenski studenti, ki bi si tega ze- leli. Proti pricakovanjem pa odlocevalci skorajda ne razmisljajo o zaposlovanju tujih profesorjev in profesoric, ce sklepamo po njihovih razmislekih ν intervjujih, saj jih (z izjemo BF UL in FF MB) niso omenjali kot moznost k vecji internacionalizaciji. Obstojeca zakonodaja slovenscini deklarativno zagotavlja status visokosolskega jezika ter hkrati ob dolocenih omejevalnih okoliscinah in odlocevalnih postopkih dopusca rabo tujih jezikov. Zakonodajne omejitve pa so nejasne in ν praksi omogo- cajo poljubne interpretacije: npr. kaj so »deli studijskega programa« ali koliksno je »vecje stevilo tujih studentov«. Tudi zakonska dolocba jezikovnonacrtovalnih de- javnosti ν zvezi s slovenscino kot strokovnim in znanstvenim ter s slovenscino kot tujim jezikom se od sprejetja zakona ni udejanjila. Ceprav zakon izrecno doloca, da »visokosolski zavodi skrbijo za razvoj slovenscine kot strokovnega oziroma znan- stvenega jezika«, nismo ν raziskavi zasledili nobenega sistematicnega pristopa k tej skrbi ne na nacelni (ζ izjemo omenjenega prereza jezikovne politike UP) ne na prak- ticni ravni, razen ν obliki dejavnosti posameznih oddelkov ali centrov, ki pa nimajo sirse podpore in niso vkljucene ν sistematicen okvir. Skrb za razvoj slovenscine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika je prepuscena samoiniciativi zaposlenih. Kotkaze, se odgovorni zanasajo na samoumevnost razvoja slovenscine zaradi njene- ga trenutnega pretezno prevladujocega polozaja, hkrati pa zelijo njen obvezen delez zmanjsati. Kljub zakonskemu dolocilu, da se »tujcem in Slovencem brez slovenskega drzavljanstva ... omogoci ucenje slovenscine«, so trenutne moznosti zabrezplacno ucenje slovenscine omejene na Erasmusove izmenjavne studente (v omejenem ob- segu 64 ur), vsi drugi tecaji pa so placljivi po trznih cenah, zaradi cesar so dostopni samo manjsemu delu populacije, ki jo to zanima in si tecaj lahko privosci. »Podrob- nejsi nacin skrbi za razvoj in ucenje slovenscine«, ki naj bi ga dolocil »minister, pristojenzavisoko solstvo«, doslej nibil oblikovan. Statuti slovenskihjavnihuniverz zakonodajo bolj ali manj povzemajo, natancneje locujejo med javnimi in drugimi programi (v katerih naj bi bila raba tujih jezikov liberalnejsa), dolocajo organe za odlocanje o izvedbah programov ali predmetov ν tujem jeziku, »skrbi za slovenski jezik« pa se posvecajo le deklarativno.
Izravnom ili neizravnom usporedbom s markama proizvođača koje već postoje na tržištu, strano poduzeće uspijeva zaokupiti pažnju potencijalnog kupca. Cilj ovog rada je usporediti utjecaj izravnog i ...neizravnog komparativnog oglašavanja na stavove generacije Y o strateškoj adaptivnost stranih marki proizvođača u Republici Hrvatskoj.
U rujnu 2016. godine anketnim su upitnikom identificirani stavovi 133 ispitanika o izravnoj i neizravnoj oglašavačkoj kampanji. Faktorskom analizom spoznalo se kako postoje dvije vrste izravnog i neizravnog komparativnog oglašavanja: informativno i vizualno-privlačno. Rezultati analize varijance upućuju na statistički značajne razlike u strateškoj adaptivnosti s obzirom na izravni vizualno-privlačni oglas i neizravni informativni komparativni oglas.
Regresijska analiza pokazala je kako neizravno informativno komparativno oglašavanje utječe na stratešku adaptivnost marki stranih proizvođača u Republici Hrvatskoj, dok izravno komparativno oglašavanje ne utječe na stratešku adaptivnost. Dodatan uvid u dobne i spolne razlike ukazuje kako neizravno informativno komparativno oglašavanje ima statistički značajniji utjecaj na ženski spol te na ispitanike između 18 i 25 godina starosti, dok izravno vizualno-privlačno komparativno oglašavanje ima veći utjecaj na ženski spol i ispitanike iznad 25 godina starosti.
The analysis is focused on punctual examination of the analytical potential of theory as regards the empirical sphere. For this purpose, the author opted for theoretical theses regarding the ...internationalization of capitalism and the case of Croatia. Unlike the usual scientific practice, in which the theoretical framework is perceived as a pre-formalised and static element of the research design, it is postulated in this paper that a different understanding of the theoretical perspective is possible and analytically useful. Such an understanding is based on dynamisation, flexibilisation and opening up of the theoretical horizon with a view of reflecting the particularities of the empirical sphere. Here the potential of theoretical insights is examined simultaneously with the conducting of empirical analysis. In this approach, which partly relies on the Grounded Theory and symbolic interactionism, the reexamination of the potential of theory is not limited to the research design stage. No, it is perceived as a process the course of which is intense even while the empirical analysis is conducted. Accordingly, it is assumed that the usual way does not make possible a sufficient reflection of the particular traits and surprises in the empirical field, for the following reasons: a) the character of the theoretical theses determined in advance is too general, and/or b) the theses are extrapolated from socially and historically different, or, at best, somewhat similar empirical cases. Furthermore, every pre-determined theoretical focusing simultaneously implies a reduction of perspective which should be avoided through recognition of empirical circumstances. In addition to putting forward a methodology of examination, the demonstrated approach to examining the potential of theoretical theses is oriented toward identification of the possibilities and limits of the chosen theoretical apparatus. The examination of possibilities and limits is understood as the basis of theoretisation, with the aim of generating theoretical fragments of concepts which would be able to reflect the peculiar and new empirical circumstances. PUBLICATION ABSTRACT
This paper deals with an analysis of the internationalization process of Croatian SME exporters. The traditional theory of internationalization suggests that the firm gradually develops an ...international presence. On the contrary, born global approach indicated that firms can internationalize instantly on a full scale by avoiding incremental steps. However the born global approach to internationalization confirmed that, besides informational and resource based perspective, intangible assets (capabilities) should be assessed. Global mindset represents a viable latent capability of exporting firm, especially the SME. The findings suggest that a significant relationship between global mindset and export market orientation exists suggesting that managerial cognition fosters effective export marketing activity.
Highly developed countries, which are similar to Croatia by size and population, highlight the importance of small and medium-sized enterprises (SMEs) as holders of export activities and key factors ...in raising the competitiveness of the entire economy. In this paper authors research the concept of internationalization of SMEs. Analyzing the influence of decision makers on the process of internationalization and showing its advantages and disadvantages for the respective company and country, this research introduces the most common models on the basis of which this process is implemented in practice. A case study of a small export company from Croatia illustrates the process of internationalization to the U.S. market and provides useful information to the companies which are planning to enter new markets.
Odabrana tema jednako je aktualna koliko i značajna, jer se odnosi na sektor koji je nositelj velikog broja zaposlenih koji spadaju u kategoriju deficitarnih zanimanja. Istraživanje se temelji ne ...samo na povijesnoj i komparativnoj metodi, nego i na teorijskim metodama kao što su metoda analize i sinteze te induktivna i deduktivna metoda. Temeljni cilj koji se želi postići izradom rada je nastojati objasniti i povezati, kroz upravljački aspekt, na koji način je poslovima osiguranja izvoza Hrvatska banka za obnovu i razvitak (HBOR) doprinijela oporavku hrvatske brodogradnje. Analizom položaja upravljačke ekonomike
brodogradnje u sklopu nacionalne ekonomije, otkrivaju se modeli kojima država utječe na oporavak brodogradnje: financijska potpora, restrukturiranje, privatizacija i osiguranje izvoza. Osiguranje izvoza ima
velik utjecaj na oporavak domaće brodogradnje uzme li se u obzir prisutnost visokog stupnja rizika u izvozu. Temeljni cilj osiguranja izvoza je povećanje konkurentnosti hrvatskih brodogradilišta u inozemstvu.
PDF
