Fotografija prikazuje pogled na domačijo malega kmeta v haloškem Brezovcu. Gospodar hiše, po domače Črkov Hanzek, v značilni drži pozira fotografu; za njim na levi stoji s slamo krito cimprana kmečka ...hiša, mimo katere se vije ozka prašna cesta, ki vodi mimo hleva naprej in navkreber. Na vrhu griča stoji nad sosedovim vinogradom zidanica s prešo. Nobene od treh stavb na sliki danes ni več, na njihovem mestu pa stojijo moderne zidane hiše.
Na rojstni domačiji moje mame Zofija Okorn (por. Slemenjak) je bil v hlevu vedno par konjev, s katerimi so vozili les s Pohorja. S konjsko vprego, ko še ni bilo traktorjev, so nekoč orali polja, ...spravljali seno, vlačili les iz gozda in še in še … Na veliki kmetiji z lepim številom glav živine v hlevu je bil staršem v pomoč hlapec Albin, ki je zelo lepo skrbel za živali, a konji so mu bili le najljubši. Posestvo je od staršev prevzel brat Tone.Na fotografiji od leve: Sonja Slemenjak (por. Blažič), Breda Slemenjak (por. Šter), Ivanka Slemenjak (por. Kovče), Tone Slemenjak (fantič obrnjen proti kobili), hlapec Albin ter kobila Merza.Prispevala: Breda Šter
Na fotografiji vhod k Šimonovim s tipičnim kamnitim portonom, ograjenim vrtom in zaprtim dvoriščem, borjačm. Vhod je bil navadno zaprt, ko so gnali krave na pašo, so odprli vhodna vrata. Fotografija ...je nastala po letu 1930, vendar se ne ve točno, kdaj. Brkini v Etnografskem muzeju Ljubljana
Na Mihelje, oz. k Mihelu so se Kuharjevi preselili pomladi leta 1894. Tu je bil oče gostač; v zelo veliki kmečki hiši so imeli v najemu sobo in kuhinjo. Tu se je leta 1895 rodil drugi sin Alojz. ...Voranc pa se tega kraja spominja:“Najnežnejša mladost me spominja na lep, prijazen kmetski dom. Tisti pravljični spomini rajsko sladkih časov mi ga predstavljajo nepopisno lepega, odetega v večno sončno luč …”
»Moja enomesečna malenkost« je v naročju brata Cvetka ml. Da mu »štručka« ne bi padla iz rok, so ga posedli na pručko. Ob naju je, z muco v rokah, počepnila mama Fanika, oče Cvetko st. pa se je ...ponosno postavil ob svojo družino in ob mercedes, uvožen iz Nemčije.Družina Konec se je iz Celja pogosto odpravila na obisk k sorodnikom na mamino rojstno domačijo v Trško Gorco pri Kalobju, kjer so imeli takrat daleč na okoli poznano gostilno Vrečko, po domače pri Žogan.Na veliki živinorejski kmetiji z ogromnimi travniškimi površinami, sadovnjaki in vinogradi se je z gostilničarstvom začela ukvarjati moja babica Leopoldina Žogan, por. Selič. Po smrti prvega moža, padel je v prvi svetovni vojni, se je poročila z Matijem Vrečkom, mojim dedkom, ki se je predvsem posvečal gospodarjenju na kmetiji in ob tem bil tudi strasten lovec ter daleč na okoli poznan kot vzreditelj konj in voznik konj kasačev, ki je dosegal lepe uspehe na hipodromih doma in po Evropi. Babica je po dedkovi smrti leta 1953 prevzela skrb tudi kmetijo. Po njeni smrti leta 1958 pa je na domačiji zagospodaril njen najstarejši sin iz prvega zakona Jože Selič.Prispevala: Polona Konec
Vidno zadovoljen gospodar Alojz Bincl ob zvrhano polni prikolici in velikih kupih krompirja pred skoraj petdesetimi leti pod domačim kozolcem. Širok nasmeh se je narisal tudi na obraze otrok, ki so, ...kot je bilo takrat povsem običajno, zelo pridno pomagali pri pobiranju. Ob gospodarju od leve njegova hči Sonja, sin Tonči in sosedov Branko.Prispevala: Sonja Bincl
PDF