V prispevku je predstavljen izvor dveh izbiblijskih frazemov ločiti ljuljko od pšenice in ločiti zrnje od plev ter njun razvoj v slovenskem knjižnem jeziku od 16. stoletja do sodobnega časa. Frazema ...druži veliko podobnosti, vendar sta se v slovenskem jeziku rabila zelo različno. V gradivu za slovenski knjižni jezik 16. stoletja je podoba ljuljke med pšenico pogostejša od ločevanja zrnja od plev, vendar v drugačni obliki od danes uveljavljenega frazema. V kasnejših obdobjih je frazem ločiti zrnje od plev bistveno pogostejši in tvori več variant, kar potrjujeta tako prisotnost v slovarjih kot korpusna analiza.
Prispevek predstavlja tipologijo slovarskih oznak in pojasnil za tretjo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ). eSSKJ je splošni informativno-normativni razlagalni slovar knjižnega ...jezika, ki uporabniku s kvalifikatorji in kvalifikatorskimi pojasnili prinaša podatke o slogovni zaznamovanosti leksikalnih enot, in sicer z družbenostnega, prostorskega, časovnega, področnega in konotativnega vidika.
V prispevku so predstavljene dvojinske končnice samostalnikov vseh treh spolov, izpričane v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Na podlagi obsežnega gradiva so predstavljena razmerja med njimi ...ter glasovni in nalikovni procesi, ki so vplivali na razvoj dvojnic pri posameznih končnicah. S primerjavo med različnimi izdajami besedil slovenskih protestantskih piscev je opozorjeno tudi na smer jezikovnih sprememb v dvojinskih samostalniških sklanjatvah.1
Članek obravnava jezikoslovno analizo govorjene slovenščine pri predstavnikih slovenske skupnosti v Torontu. Analiza prikazuje jezikovne značilnosti slovenščine pri dveh tipih uporabnikov slovenščine ...kot dediščinskega jezika, in sicer nosilcih in govorcih slovenščine kot dediščinskega jezika. Pri prvem tipu se kažejo predvsem narečne značilnosti izvornega kraja na vseh jezikoslovnih ravninah, pri drugem tipu uporabnikov pa vse večji vpliv angleščine kot večinskega jezika in kot enega od uradnih jezikov v Ontariu.1
V prispevku so predstavljeni različni načini prevajanja frazeološkega gradiva v nebiblijskih prevodih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja ter njihovo vključevanje frazemov in paremij v ...prevod neodvisno od prevodne predloge, pri čemer je posebna pozornost posvečena razlikam med prevajanjem izvorno latinskih in izvorno nemških frazemov.1
Prispevek se osredotoča na morfonološko prilagajanje madžarskih izposojenk v prekmurskem knjižnem jeziku. Po kratkem terminološkem uvodu sledi predstavitev zunajjezikovnih dejavnikov, ki so ...prispevali k utemeljitvi madžarsko-prekmurskih jezikovnih stikov. Sledi podrobno predstavljeno fonološko in morfološko prilagajanje madžarskih izposojenk v knjižni prekmurščini. Na koncu prispevka je kratek pregled besedotvornih značilnosti madžarskih izposojenk po posameznih besednih vrstah.
V prispevku so predstavljeni temeljna teoretična spoznanja o raziskovanju biblijskih in izbiblijskih frazemov, metodologija za njihovo diahrono raziskovanje in preizkus zastavljene metodologije v ...praksi. Kljub omejenemu gradivu za nekatera obdobja in pomanjkanju informacij o govorjenem jeziku preteklih obdobij je bilo v virih mogoče potrditi prisotnost vzorčnega frazema v določenem časovnem obdobju. Pri sestavinski zapolnitvi obravnavanega frazema je v sodobnem času opazen odmik od biblijskega besedila k sodobnemu jeziku in stvarnosti, diahrono pa vpliv različnih prevodov Svetega pisma na frazem.
V prispevku je predstavljena raba naglasnih in naslonskih oblik nepovratnih osebnih zaimkov v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Predstavljene so zveze, kjer je bila raba enih ali drugih ...ustaljena, v preostalih primerih pa so izpostavljene razlike med posameznimi avtorji in znotraj njihovih del tudi med posameznimi zaimki in skloni. Primerjalno je opisano tudi predhodno stanje v stari cerkveni slovanščini in v ohranjenih starejših slovenskih rokopisnih spomenikih. V zaključku so ovrednotene možne razlage za tovrstno rabo v 16. stoletju.
Ob Trubarjevi petstoletnici se ponovno odpirajo vprašanja o razvoju jezika in oblikovanju (enotne) slovenske knjižne norme. Začetki slovenskega knjižnega jezika so povezani z osrednjeslovenskim ...knjižnojezikovnim izročilom 16. stoletja, v 18. stoletju pa se srečamo še z vzhodnoslovenskim, ki je prav tako preraslo okvire pokrajinskosti in se je razvilo v samostojen knjižni jezik. Slovenščina je imela do sredine 19. stoletja dvojno normo - Trubar in Küzmič sta ustvarila nadnarečna jezikovna sestava, izhajajoča iz govornega in predknjižnega izročila, središčnih narečij in mestne (Trubar) oz. pokrajinske (Küzmič) govorice. Temeljno načelo njune stilistike je bila splošna razumljivost, s preseganjem narečnih posebnosti pa sta svojima jezikoma zagotovila knjižni status ter določila normo in predpis za osrednje- in vzhodnoslovenski knjižni jezik.
PDF
