Mojega očeta Ivana Slemenjaka so Celjani poznali predvsem kot voznika reševalnega vozila na Reševalni postaji Celje, ki je imela tiste čase prostore pri tržnici na mestu današnje Rimljanke. ...Zanimivo, da v takratnih časih ob njem ni bilo bolničarja oziroma zdravnika in je vso potrebno pomoč moral nuditi kar sam.V službo se je običajno vozil z motorjem. V družinskem albumu je ohranjena fotografija, na kateri je ovekovečen kot kolesar s kantico za gorivo na balanci sredi Mariborske ceste v Celju. Lahko samo domnevam, da mu je zmanjkalo bencina in se je ponj na bencinsko črpalko odpravil s kolesom.Prispevala: Breda Šter
Ilirsko Bistriški kolesarji na kolesarki turi v Lovran. Za ta kolesarski podvig so se lepo pripravili: Izdelali so si posebne majice z velikimi monogrami, tudi suknjiči kažejo enotni videz. Žal za ...gotovo prepoznamo le prva dva z desne: Kristjan Hodnik in Albert Domladis.Pot do Lovrana je bila še makadamska, do morja ni bila naporna, saj se cesta skoraj po vsej dolžini 40 km spušča. Problem nastane za nazaj. Pa očitno mladeničem s slike ni predstavljala težav tudi ne v klanec. Še posebej ker so bili vsi člani Ilirskega Sokola in utrjeni.
Fotografijo je kot razglednico prejel mož moje stare tete Janez Žontar, ko je služil vojaški rok v Makedoniji. Pisal mu je prijatelj Jakob Ž., datirana pa je na 1.9.1927. Na fotografiji naj bi bili ...kolesarji iz Sv. Duha pri Škofji Loki.
Med kolesarji je drugi z leve moj ded Andrej Tabaj (1911-1990), sin Blaža Tabaja (1870-1928), slovenskega cesarsko- kraljevega orožnika in narodnega delavca v Štandrežu pri Gorici, in nečak ...duhovnikov Ivana in Andreja Tabaja.Goriški Slovenci so pod fašizmom tudi po razpustitvi slovenskih društev (1926) »neformalno« nadaljevali kolesarsko tradicijo.Transkribcija zadnje strani fotografije: “To ti pošljem: Drejčka (Andreja, mojega deda so imenovali Drejček, op. p.), Trincila (???) od Zežice (?), Kazimir (?), Danilo od Županovih in eden od železničarjev iz Italije gre (?) z njima. Vsi prijatelji in njih kolesa. To je bilo v septembru na kvaternico (tretja nedelja v septembru, god žalostne Matere Božje, kateri je posvečena cerkev na Mirenskem gradu, op. p.)”.Prispeval: Dimitri Tabaj (Gorica)
Prva številka drugega letnika prinaša prispevke o tem, kako se je v Ljubljani začela in končala pot dobrega starega tramvaja in ali bi ga bilo dobro imeti nazaj? Kako so se Ljubljančani spopadali ...z začetki kolesarjenja, kakšnih pogledov so bili deležni prvi kolesarji in s kakšnimi predsodki so se morale tudi tu spopadati predstavnice nežnega spola?
