V članku so predstavljeni rezultati arheobotaničnih raziskav s kolišč Strojanova voda in Maharski prekop. Gre za eneolitski kolišči iz okvirno sredine 4. tisočletja pr. n. št. z jugovzhodnega dela ...Ljubljanskega barja. Metodološka pristopa arheobotaničnih raziskav na koliščih se precej razlikujeta. Na Strojanovi vodi je vzorčenje potekalo leta 2012 z odvzemom stratigrafskih stolpcev sedimenta ter pripravo in pregledovanjem arheobotaničnih vzorcev z nežno metodo mokrega sejanja manjših količin sedimenta v laboratoriju. Maharski prekop je bil vzorčen leta 2005 s površinskim odvzemom večjih količin sedimenta iz kulturne plasti in pripravo vzorcev z grobo metodo spiranja na terenu ter pregledovanjem posušenih frakcij s sit. Rezultati obeh raziskav ponudijo nekaj skupnih zaključkov o prehranskih navadah eneolitskih koliščarjev. Nabirali so užitne rastlinske dele v naravi, predvsem gozdne sadeže in oreške, gojili so enozrno in dvozrno pšenico, ječmen, grah, mak in lan, morda tudi oljno ogrščico. Na Strojanovi vodi izstopajo številni strti ostanki semen/ plodov rdečega drena, sicer rastline z neužitnimi plodovi, namembnost tega še raziskujemo. Rastlinski ostanki so nam v pomoč tudi pri rekonstrukciji okoljskih razmer v neposredni bližini kolišč.
V članku obravnavamo rezultate arheoloških raziskav na najdiščih Črnelnik in Devce na Ljubljanskem barju v letu 2014. Gre za dve novoodkriti najdišči iz obdobja, ko so na Ljubljanskem barju živeli ...koliščarji. Na podlagi interdisciplinarnih analiz uvrščamo kolišče na Črnelniku na začetek 4. tisočletja pr. Kr. Manj podatkov je pridobljenih z najdišča Devce, zato njegov značaj še ni ugotovljen. Postavljamo ga v čas med 4. in 2. tisočletjem pr. Kr.
Članek obravnava način okraševanja poznobakrenodobne in zgodnjebronastodobne keramike ljubljanske kulture ter pramenaste keramike. O okraševanju izdelkov ljubljanske kulture najdemo v literaturi ...različne razlage in poimenovanja. Natančna opredelitev tehnike okraševanja je pomembna tako kronološko kot kulturološko. Z eksperimenti smo poskušali dognati, s kakšnimi pripomočki bi bil lahko izdelan značilen okras odtisa niti. Ugotovili smo, da je bil najverjetneje vtisnjen s ploščatim orodjem, okrog katerega so bile navite niti živalskega ali rastlinskega izvora.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- KOLO Z OSJO Med vzorčenjem lesa v enem od drenažnih jarkov na kolišču Stare Gmajne v Verdu pri Vrhniki so arheologi leta 2002 ...odkrili dva čolna deblaka in kolo z osjo, ki je pripadalo dvokolesnemu vozu. Kolo je sestavljeno iz dveh jesenovih plošč, ki sta spojeni s štirimi hrastovimi zagozdami. Os je izdelana iz enega kosa hrastovega lesa, zaključek je pravokotne oblike in nalega v odprtino kolesa. Izbor lesa, upoštevanje krčenja in raztezanja ter način pritrjevanja in spajanja kažejo na spretnega kolarja in poznavalca lesnih vrst. 5.200 let staro kolo z osjo je po tehnološki dovršenosti edinstveno v svetovnem merilu. Najdišče: Stare Gmajne, Verd pri Vrhniki Obdobje: bakrena doba Datacija: okoli 3.200 pr. n. št. Les: jesen, hrast Premer kolesa: 72 cm, dolžina osi: 125 cm Hramba: MGML, 510:LJU;0035518, 510:LJU;0035519 Znanstvena objava: A. Velušček et al., Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas, 2009. Stalna razstava: Ljubljana. Zgodovina. Mesto. Mestni muzej Ljubljana, Gosposka ulica 15, Ljubljana- WHEEL WITH AN AXLE While taking wood samples in one of the drainage ditches at the Stare Gmajne pile dwelling near Vrhnika in 2002, archaeologists discovered two logboats and a wooden wheel with an axle, belonging to a two-wheel cart. The wheel is com¬posed of two ash wood plates, joined with four oak wedges. The axle is made from a single piece of oak wood, with a rectangular ending fitting into the opening of the wheel. The choice of wood, consideration of wood movement, and joinery details all suggest that this was the work of a skilled wheelwright who knew the properties of different types of wood. Due to its technological perfection, the 5,200 year-old-wheel with an axle is a unique artefact on a global scale. Site: Stare Gmajne, Verd near Vrhnika Period: Copper Age Dating: around 3,200 BC Wood: ash, oak Wheel diameter: 72 cm, axle length: 125 cm Kept by: MGML, 510:LJU;0035518, 510:LJU;0035519 Scientific publication: A. Velušček et al., Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas (Stare gmajne Pile-dwelling settlement and Its Era), 2009. Permanent exhibition: Ljubljana. History. City. City Museum of Ljubljana, Gosposka ulica 15, Ljubljana- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
This popular-science publication describes the pile-dwellings of the Ljubljansko barje, which were created in the first half of the 5th millennium BC. However, when the lake was completely overgrown ...with swamps and marshes (at the latest around the middle of the 2nd millennium), the construction of such settlements stopped. From then on, new settlements were built on the outskirts of the lake banks, where the fields were previously. There they also farmed livestock such as cattle, sheep, goats and pigs. They were accompanied by dogs. Hunting and fishing were also important economic activities~they harvested fruits in the forests. They made pottery vessels. Findings of copper and metallurgical articles, however, prove that at least since the 4th millennium BC they were engaged in copper metallurgy. Logboats were used to navigate the lake and in the second half of the 4th millennium even for routes outside the Ljubljansko barje. In short, they were very resourceful and were able to adapt well to the environment in which they lived.Only in Slovenian
Zaton kolišč na Ljubljanskem barju Anton Velušček; Borut Toškan; Katarina Čufar
Arheološki vestnik (Acta archaeologica),
01/2011, Letnik:
62
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
V prispevku objavljamo rezultate arheoloških, dendrokronoloških in arheozooloških raziskav na štirih koliščarskih naseljih z Ljubljanskega barja, na predhodno raziskani Založnici in na novoodkritih ...Črnem grabnu, Dušanovem in Blatu. V letih 2009 in 2010 smo dokumentirali in vzorčili arheološke najdbe (keramiko), ostanke lesa v tla zabitih kolov, na katerih so bila postavljena koliščarska bivališča, in ostanke živalskih kosti. Na vzorcih lesa, ki so vsebovali nad 45 branik, smo opravili dendrokronološke raziskave. Določljivost živalskih kosti je bila pričakovano velika (NISP = 42 pri N = 70). Vzorci lesa z Založnice, ki je bila poseljena v stoletju pred 2400 pr. Kr., so bili datirani v leta med 2459 in 2457. Jesenov les na Črnem grabnu je bil večinoma posekan leta 2491 pr. Kr. Lesa z najdišč Dušanovo in Blato nismo mogli analizirati, ker je imel premalo branik oz. ni bil dovolj ohranjen. Arheološke najdbe na Založnici, Črnem grabnu in Dušanovem uvrščamo v somogyvár-vinkovško kulturo. Kolišče Blato je mlajše in najverjetneje datira v srednjo bronasto dobo. Tako spada v skupino podobnih naselij, s katerimi se zaključuje koliščarska doba na Ljubljanskem barju. Skladna s takšno časovno opredelitvijo je tudi vrstna sestava vzorca živalskih ostankov z dobro zastopanostjo lovnih vrst. Primerek goveje prstnice s kolišča Črni graben kaže deformacije, povezljive z izkoriščanjem teh živali kot delovno živino.
S prispevkom se vključujemo v diskusijo o procesu ne-olitizacije, ki se je razvnela v triindvajseti številki Arhea in opozorimo na podobnost v “raziskovalnem” pristopu, ki ga dva udeleženca v ...diskusiji prakticirata tudi pri raziskovanju na Ljubljanskem barju.
The third publication in which an international group of researchers, under management of collaborators of the Institute of Archaeology at the Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of ...Sciences and Arts (ZRC SAZU) from Ljubljana, studies problems of pile-dwelling inhabitation of the Ljubljansko barje, introduces results of researches performed at pile-dwelling settlements Stare gmajne, Blatna Brezovica and Veliki Otavnik Ib, i.e. settlements dating to the 2nd half of the 4th millennium BC.
V prispevku je prvikrat objavljen izbor naključno pobra-nih najdb z dveh novoopredeljenih koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju: Gornjega mostišča in Strojanove vode. ...Najdbe kažejo na podobnost z gradivom s Hočevarice, kar pomeni, da gre za naselbini horizonta keramike z brazdastim vrezom. Absolutno kronološko govorimo o času druge četrtine 4. tisočletja pr. Kr.Uvrstitev Gornjega mostišča in Strojanove vode v omenjeni časovni horizont horizontalno stratigrafsko gledano potrjuje staro Ložarjevo tezo, da lahko na Ljubljanskem barju izbiro lokacij koliščarskih naselbin povezujemo z dinamiko krčenja holocenskega jezera, kar pomeni, da je najmlajše med njimi v glavnem iskati v smeri umika jezera oz. na jugovzhodnem delu v smeri proti središču Ljubljanskega barja.
PDF
