Prispevek prinaša pregled variant in modifikacij sedmih (iz)biblijskih frazemov v sodobni slovenščini ter njihove prisotnosti v sodobnem jeziku. Ugotovitve so primerjane z obravnavo frazemov v ...obstoječih slovarjih, kjer se kaže velik razkorak med slovarskim prikazom in stanjem, ki ga izkazuje korpusno gradivo. Za zanesljivejše ugotavljanje, v katerih primerih lahko govorimo o že ustaljeni variantnosti, so bili v raziskavi uporabljeni trije zvrstno različni korpusi: Gigafida 2.0, Janes in slWaC. Poleg ustaljenih variant so predstavljene neustaljene modifikacije, poseben poudarek je na prenovitvah, vendar se je jasno zastavljena tipologija mestoma izkazala za preveč togo, saj pri nekaterih mejnih primerih ni bilo mogoče nedvoumno ločiti ustaljenih variant od neprenovitvenih modifikacij ter neprenovitvenih modifikacij od prenovitvenih. Vsi izbrani frazemi in njihove prenovitve so najpogostejši v korpusu Janes, kar dokazuje nujnost vključevanja večjega števila raznovrstnih korpusov v jezikoslovne raziskave.
Nova slovnica: kje smo in kam gremo Arhar Holdt, Špela; Ahačič, Kozma; Krapš Vodopivec, Irena ...
Slovenscina 2.0,
12/2018, Letnik:
6, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
6. junija 2018 je na Inštitutu Jožef Stefan potekal dogodek, na katerem so bili javnosti predstavljeni cilji in prvi rezultati projekta Nova slovnica sodobne standardne slovenščine: viri in metode ...(ARRS J6-8256). Namen projekta je razviti jezikoslovno metodologijo za računalniško podprto analizo sodobne slovenščine, kakršna je zajeta v referenčnih besedilnih korpusih slovenskega jezika. Z novo metodologijo bodo pripravljene baze jezikovnih podatkov, ki bodo po koncu projekta skupnosti odprto na voljo za raziskave, gradnjo jezikovnih priročnikov ter učnih gradiv, razvoj jezikovnotehnoloških orodij ipd.
Omenjeno projektno financiranje izdelave nove slovnice sicer ne pokriva, vendar že priprava podatkovnih baz zahteva premisleke o trenutnih prioritetah slovenskega prostora. Sodobni slovnični opis je brez dvoma med cilji za prihodnost, ni pa še v konsenza, kako naj bo oblikovan, da bo odgovoril na (različne) potrebe sodobne družbe. Da odpremo razpravo, smo na projektnem dogodku organizirali strokovni posvet, opredeljen z naslednjimi vprašanji: kdo so deležniki, ki bi lahko projektne rezultate uporabljali; na kaj moramo pri pripravi paziti, da bodo podatki optimalno uporabni; kakšno oz. katero slovnico potrebujemo najprej; katere so metodološke in logistične premise njene priprave; kje je trenutno slovensko slovničarstvo in kakšen razvoj si lahko obetamo; kakšne so potrebe po slovničnih podatkih pri različnih uporabniških skupinah ter kaj bi trenutne vrzeli najbolje naslovilo.
PDF