Frankolovo ima s svojimi vasmi zelo bogato zgodovino, tukaj se je rodilo kar nekaj velikih ljudi, v kraju se združi veliko pomembnih poti, poti, ki vodijo v sam vrh evropske zgodovine.Tukaj so na ...griču lindeški vitezi, vazali Heme Krške postavili svoj grad Lindek, Hema Selško Breško – Krška je kasneje Lindeškim podarila fevd, Lindeški so bili pomembni igralci v starem veku od enajstega do sedemnajstega stoletja, imeli so kar nekaj posesti po Sloveniji in če med drugim pomislimo, da je bil Albertus Lindeški opat v stiški Kartuziji. Stiška Kartuzija opisuje življenje Lindeških v romanu Opatov praporščak. Frankolovo ima dva gradova, drugi je dvorec Frankolovo – Sternstein, Rephenhof, katerega je imela v lasti družina Faber, ki je bila v sorodstvenih vezeh z železarsko družino Krupp iz Porurja in ki ima danes po svetu tovarne Faber – Castell, ki jo je ustanovil Lothar Faber. Lastnik dvorca Sternstein je bil tudi dr. Friderich Karl Henn, ki je odkril vrelec Radenska tri srca in zdravilišče Radenci. Po cesti Trst – Dunaj je ravno skozi Frankolovo bila tudi mamljiva pot, ki so jo uporabljali Turki, kasneje Napoleon Bonaparte s svojo vojsko, kjer je imel svojo postojanko na Frankolovem v cerkvi Sv. Jožefa in na Straži nad vasjo, kjer še danes priča lorenski križ na kapeli. Ko je naše kraje okupiral Adolf Hitler s svojo vojsko, ravno na Frankolovem je sam Heinrich Himler aretiral domačega župnika Alojza Sunčiča.V vasi Bukovje se je rodil profesor Anton Bezenšek, ki je ustanovil bolgarsko stenografijo in je deloval v Sofiji in Plovdivu. Ob glavni cesti je rodni dom očeta Dr. Josipa Kotnika. Dr. Josip Kotnik se je rad vračal v rodni kraj iz Zagreba, kjer je preživel večji del svojega otroštva in je na Frankolovem obiskoval tudi osnovno šolo. Je nosilec 12 svetovnih priznanj, bil je raketni inženir in je bil glavni konstruktor, ki je izdelal giroskop za raketo Apollo 13. Raketa Apollo 13 je bila v enem delu tudi plod slovenskega znanja, napisal je tudi resnično krivično dogajanje ob koncu druge svetovne vojne pri nas v knjigi Svi umir ujednako. Dr. Franc Volčič se je rodil v vasici Lindek pod istoimenskem gradom, v življenju pa je doživel svoj opus s svojim doktorskim znanjem pri svojem redovnem delovanju v Don Bosko – vem redu Salezijancev. Salezijanec je bil že v Veržeju in Rakovniku, svojo pot pa je zaključil v Bologni blizu mesta Torino v Italiji. Dr. Friderich Karl Henn, Filip Koderman, Johann Ritter Resingenn, Alica Faber, Sidney Faber, Štefan Kušar, Jožef Vrenko, Ivan Štukelj, Ignacij Peicha, Branko Cestnik so tisti, ki so v družbi še ostalih veljakov, ki so krojili in pisali frankolovsko zgodovino. Kraj vasi na oni strani župnije Črešnjice, posvečeni Mariji Roženvenski, se v skriti vasici Špitalič skriva Žička kartuzija iz dvanajstega stoletja, kjer sta se rodila Jože Iskrač in Janko Iskrač, slovenska pisatelja in pesnika.V kraju sta se rodila tudi pesnika Joseph Gorenšekin Gregor Gorenšek. Prav Gregorja Gorenška je obiskoval pohorski poet Jurij Vodovnik, ki sta v njunim času skupaj pesniško delovala, mentor pa jima je bil takratni kaplan v Novi Cerkvi, kasnejši škof Anton Martin Slomšek.Z našim krajem je povezan tudi pesnik in takratni vitanjski kaplan Anton Aškerc, ki je imel v Selcah tudi svojega potomca. Frankolovo je imelo bogato gospodarsko moč. Hranilnica in posojilnica Frankolovo je bila ustanovljena že v samem začetku dvajsetega stoletja, tudi knjižnica je bila izraz kulturnega življenja na Frankolovem že leta 1870. Toplica Frankolovo z izvirom tople vode je bila napredek kraju že v pred prejšnjem stoletju. Na Frankolovem in v Črešnjicah so delovale tudi redovnice sestre Usmiljnke. Besedilo za objavo pripravil: Matjaž Založnik
Iz Občinske knjižnice Jesenice vabimo v petek, 7. februarja 2020, ob 18. uri na predstavitev knjige Vas Srednji Vrh skozi čas. Predstavitev bo v Domu krajanov Gozd Martuljek. Knjigo bodo predstavili: ...avtorici Nataša Kokošinek (Občinska knjižnica Jesenice) in Marija Ogrin (Arheoalpe) ter zgodovinar dr. Janez Mlinar (avtor spremne besede). Ob predstavitvi bo na ogled tudi razstava Srednji Vrh skozi čas.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Dobra zveza med radijskimi postajami in ljudmi: repetitor deluje še danes, ki jo je napisal Cveto Erman in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah ...doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis radioamaterja Cveta Ermana, ki je bil ustanovitelj in nekdanji vodja Radio kluba Železar. Zgodba je razdeljena na pet podpoglavij: Radio klub Železar, Sekretariat za obrambo, Osamosvajanje Slovenije, Čas brez mobilnih telefonov, Pomoč fantoma na služenju vojaškega roka v JLA. V prvem delu opisuje ustanovitev kluba in pridobivanje članstva ter zaključi s postavitvijo repetitorja, ki deluje še danes. Nadaljuje z obdobjem, ko se je zaposlil na ljudski obrambi Jesenice – poznejšem sekretariatu za obrambo. Opiše kadrovsko zasedbo in organiziranost sekretariata, ki je v osamosvojitvenih prizadevanjih na Jesenicah odigral pomembno vlogo. V nadaljevanju opiše priprave na osamosvojitev, ki so se začele že spomladi leta 1991 in vzpostavitev sistema zvez za katerega je bil zadolžen kot referent za zveze ter službo za opazovanje, obveščanje in alarmiranje. Spominja se tudi akcij pri katerih so pomagali radioamaterji. Tako so odkrili in odstranili vojaški repetitor na Mežakli in prekinili brezžične povezave med karavlami na Zgornjem Gorenjskem in sodelovali pri dogovorih in predaji vojakov JLA. Prispevek zaključuje z ugotovitvijo o dragocenosti delovnih in prijateljskih vezi, ki so mnogim slovenskim in drugim vojaškim obveznikom na služenju vojaškega roka v Sloveniji pomagale najti pot iz težke situacije in se vrniti domov.Dokument vsebuje tudi fotografijo Poročila centra za zveze od 23. junija do 6. julija 1991, izsek iz dokumenta, ki ga hrani arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Neuspeh, strah, negotovost in svoboda, ki jo je napisal Todosja Lazarov in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre ...za zgodbo Todosje Lazarova, ki se je na Jesenice priselil iz Makedonije, si tu našel zaposlitev, se ob delu izobraževal in si ustvaril družino. Zgodba je razdeljena na podpoglavja: Neuspeh, Strah, Negotovost, Svoboda. V prvem podpoglavju avtor opiše svoja prizadevanja, da bi dokončal začeti študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani a mu je načrte prekrižala osamosvojitev Slovenije in tudi družinska situacija. V drugem delu zgodbe opiše prihod oklepnih vozil JLA na Jesenice in na mejne prehode ter se spominja raketiranja karavanškega mejnega prehoda, ki so ga preživeli v zaklonišču. Spominja se tudi konca spopadov in odhoda zajetih jugoslovanskih vojakov z Jesenic. V tretjem delu zgodbe se spominja negotovosti, ki je zavladala med priseljenci po osamosvojitvi in izbrisu iz registra državljanov. Avtor opiše postopek pridobitve slovenskega državljanstva. V zadnjem delu pa opiše življenje v samostojni Sloveniji, ustanovitev makedonskega društva Ilinden in veliko proslavo v čast makedonskemu nacionalnemu prazniku, 2. avgusta 1993.Dokument vsebuje fotografijo Makedonskega kulturnega društva Ilinden, ki jo hrani Todosja Lazarov.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Spomini na skupne korake k osamosvojitvi s 23. samostojno kranjskogorsko četo, ki jo je napisal Hubert Rot in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah ...doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo Huberta Rota, mladega moža in očeta, ki je v času osamosvajanja Slovenije oblekel uniformo in se pridružil 23. samostojni kranjskogorski četi pri obrambi letališča Brnik. Uvodoma avtor opisuje čas tik pred osamosvojitvijo, ko je uspešno opravil pravosodni izpit in bil le nekaj dni kasneje mobiliziran v enote TO. Opiše usposabljanje v Kranjski Gori, odhod na položaje v bližini mejnega prehoda Rateče in premik na letališče Brnik, 27. junija 1991. V nadaljevanju se spominja preletavanja letal JLA nad letališčem in priprav za spopad. V deževni noči so si zavetje poiskali v brniškem gozdu, kjer so odkrili fazanerijo Kozorog. Sprejel jih je upravnik Ivan Jenko, ki jim je omogočil prenočitev v valilnici in jim v naslednjih dneh, v času spopadov na letališču Brnik, pomagal pri zasedanju položajev v okolici, ki jo je odlično poznal. Tu so ostali do 5. julija 1991, ko se je situacije že toliko stabilizirala, da so jih na njegovo pisno prošnjo premestili nazaj v Kranjsko Goro. Pred odhodom je na Brniku nastala fotografija, ki je objavljena v zgodbi. V sklepnem delu zgodbe se avtor spominja obiskov pri Ivanu, ki se je medtem že upokojil in preselil na Pšato, kjer je leta 2020 je praznoval devetdeset let. Avtor pripoved sklene z življenjskim naukom, ki ga je njemu in soborcem vtisnila preizkušnja v vojni za Slovenijo.Dokument vsebuje fotografiji Ivana Jenka (Foto: Janez Kuhar, Gorenjsko glas, 5. februar 2020) in 23. samostojne kranjskogorske čete na Brniku, 5. julija 1991 (Foto: Milan Janžovnik).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Strah in junaštvo v vojni, ki sta jo napisala Pavel Jamnik in Miran Ozebek in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje ...Slovenije.Gre za zgodbo nekdanjih miličnikov Pavla Jamnika in Mirana Ozebka, ki opisujeta napad JLA na letališče Brnik. Zgodba ima dve podpoglavji: Bombardiranje letališča Brnik, 28. junij 1991 – izkušnja miličnika in Spopad JLA in TO na Brniku v smeri Vodic, 28. junij 1991 – stiska vojaka JLA. V prvem delu avtorja opišeta usposabljanje mladih miličniških pripravnikov v aprilu 1991 na Kotnikovi ulici v Ljubljani in prve naloge varovanja objekta takratne Letalske enote milice na Brniku v dneh pred razglasitvijo osamosvojitve Slovenije. V nadaljevanju je zapisano pričevanje Mirana Ozebka, ki se spominja preletov letal JLA, srečanja z avstrijskima novinarjema, ki sta kasneje v letalskem napadu izgubila življenje ter prvih rafalov JLA, ki so zadeli hangar, ki so ga varovali. V nadaljevanju je podan opis istega dogodka skozi oči komandanta JLA. Ponovno se nadaljuje pričevanje Ozebka, ki opiše kako so prenočili v zaklenjenem hangarju, kjer so se izmenjavali na straži. Naslednji dan so doživeli raketiranje letališča Brnik in se v paniki odločili za umik. Stekli so do parkiranih vozil in se hitro umaknili v bližnji Mengeš ter naprej v Ljubljano, kjer so se ponovno srečali z ostalimi soborci. V drugem podpoglavju je predstavljeno pričevanje mladega vojaka JLA, ki je na Vrhniki služil vojaški rok in se tako znašel sredi spopada. Svojo stisko je zapisal v verzih na embalažo vojaškega suhega obroka. Original hrani Pavel Jamnik. Zgodba se zaključi s pričevanjem komandanta, ki opisuje izmenjavo ognja v katerem je bil ranjen. Originalne dokumente hrani arhiv MNZ.Dokument vsebuje fotografije vozila avstrijskih novinarjev, ubitih ob raketiranju Brnika (Arhiv Policijske uprave Kranj), nekdanjih miličnikov – pripravnikov leta 2020 (Hrani Miran Ozebek), zgorelih avtomobilov na Brniku (Arhiv Policijske uprave Kranj) in pesmi vojaka JLA, napisane na embalažo (original hrani Pavel Jamnik).
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Lovska družina Jesenice v osamosvojitveni vojni, ki sta jo napisala Nikolaj Bernard in Davor Medič. Objavljena je v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali ...osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis članov lovske družine Jesenice, Nikolaja Bernarda in Davorja Mediča. V zgodbi avtorja opisujeta aktivnosti lovske družine v pripravah na osamosvojitev Slovenije in med vojno za Slovenijo. Najprej opišeta kako je potekal razvoz odvzetega orožja iz karavle v Mostah na 14 skrivnih lokacij v občini Jesenice. V nadaljevanju opišeta aktivnosti lovcev med vojno, med njimi predajo karavle v Planini pod Golico in zasedbo položajev ob novem naselju na Hrušici nad mejnim platojem Karavanke, kjer je prišlo tudi do izmenjave ognja med teritorialci in JLA. Prispevek zaključita z navedbo vseh članov Lovske družine Jesenice, ki so bili aktivno udeleženi v vojni za Slovenijo.Dokument vsebuje fotografiji karavle v Planini pod Golico danes (Foto: Rina Klinar) in Stalnega dovoljenja za gibanje in muditev v mejnem pasu zaradi lova, Alojzij Noč, 4. september 1986, arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska.
Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Kako sem kot radioamater doživljal osamosvajanje Slovenije, ki jo je napisal Ludvik Kokošinek in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali ...osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo radioamaterja Ludvika Kokošineka iz Podmežakle. Avtor v uvodu opiše spomine na dogodke pred razglasitvijo samostojnosti Slovenije, ko je kot profesor na Železarskem izobraževalnem centru na Jesenicah dobil navodila, da skrije dnevnike in redovalnice dijakov, saj bi lahko služili za namen mobilizacije vojaških obveznikov v JLA. V nadaljevanju se spominja prihoda vozil JLA na Jesenice in še zlasti pristanka dveh helikopterjev z zveznimi miličniki na nogometnem igrišču v neposredni bližini domače hiše. Zapiše tudi spomin na raketiranje mejnega prehoda Karavanke, ki ga je z družino doživel na dvorišču za domačo hišo. Ves čas je pozorno spremljal pogovore po radio-zvezi in opravil tudi nekaj terenskih ogledov ter poročal, kaj se dogaja. Tako je pri Cvetu Ermanu preveril, kam gresta tanka, ki sta v nočnih urah peljala po nedokončani trasi avtoceste nad hišo ter dobil odgovor, da ju je že zajela Teritorialna obramba in ju peljejo v železarno. Pripoved zaključi s pripovedjo o povratku sorodnikov v Kranjsko Goro, ki so pot lahko nadaljevali prav s pomočjo informacij radioamaterjev.Dokument vsebuje fotografijo Poročila o sodelovanju članov radio kluba Železar s TO in CZ v času od 27. junija do 10. julija 1991, izsek iz dokumenta, ki ga hrani Arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska.
