Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Frankolovo ima s svojimi vasmi zelo bogato zgodovino, tukaj se je rodilo kar nekaj velikih ljudi, v kraju se združi veliko pomembnih ...poti, poti, ki vodijo v sam vrh evropske zgodovine.Tukaj so na griču lindeški vitezi, vazali Heme Krške postavili svoj grad Lindek, Hema Selško Breško – Krška je kasneje Lindeškim podarila fevd, Lindeški so bili pomembni igralci v starem veku od enajstega do sedemnajstega stoletja, imeli so kar nekaj posesti po Sloveniji in če med drugim pomislimo, da je bil Albertus Lindeški opat v stiški Kartuziji. Stiška Kartuzija opisuje življenje Lindeških v romanu Opatov praporščak. Frankolovo ima dva gradova, drugi je dvorec Frankolovo – Sternstein, Rephenhof, katerega je imela v lasti družina Faber, ki je bila v sorodstvenih vezeh z železarsko družino Krupp iz Porurja in ki ima danes po svetu tovarne Faber – Castell, ki jo je ustanovil Lothar Faber. Lastnik dvorca Sternstein je bil tudi dr. Friderich Karl Henn, ki je odkril vrelec Radenska tri srca in zdravilišče Radenci. Po cesti Trst – Dunaj je ravno skozi Frankolovo bila tudi mamljiva pot, ki so jo uporabljali Turki, kasneje Napoleon Bonaparte s svojo vojsko, kjer je imel svojo postojanko na Frankolovem v cerkvi Sv. Jožefa in na Straži nad vasjo, kjer še danes priča lorenski križ na kapeli. Ko je naše kraje okupiral Adolf Hitler s svojo vojsko, ravno na Frankolovem je sam Heinrich Himler aretiral domačega župnika Alojza Sunčiča.V vasi Bukovje se je rodil profesor Anton Bezenšek, ki je ustanovil bolgarsko stenografijo in je deloval v Sofiji in Plovdivu. Ob glavni cesti je rodni dom očeta Dr. Josipa Kotnika. Dr. Josip Kotnik se je rad vračal v rodni kraj iz Zagreba, kjer je preživel večji del svojega otroštva in je na Frankolovem obiskoval tudi osnovno šolo. Je nosilec 12 svetovnih priznanj, bil je raketni inženir in je bil glavni konstruktor, ki je izdelal giroskop za raketo Apollo 13. Raketa Apollo 13 je bila v enem delu tudi plod slovenskega znanja, napisal je tudi resnično krivično dogajanje ob koncu druge svetovne vojne pri nas v knjigi Svi umir ujednako. Dr. Franc Volčič se je rodil v vasici Lindek pod istoimenskem gradom, v življenju pa je doživel svoj opus s svojim doktorskim znanjem pri svojem redovnem delovanju v Don Bosko – vem redu Salezijancev. Salezijanec je bil že v Veržeju in Rakovniku, svojo pot pa je zaključil v Bologni blizu mesta Torino v Italiji. Dr. Friderich Karl Henn, Filip Koderman, Johann Ritter Resingenn, Alica Faber, Sidney Faber, Štefan Kušar, Jožef Vrenko, Ivan Štukelj, Ignacij Peicha, Branko Cestnik so tisti, ki so v družbi še ostalih veljakov, ki so krojili in pisali frankolovsko zgodovino. Kraj vasi na oni strani župnije Črešnjice, posvečeni Mariji Roženvenski, se v skriti vasici Špitalič skriva Žička kartuzija iz dvanajstega stoletja, kjer sta se rodila Jože Iskrač in Janko Iskrač, slovenska pisatelja in pesnika.V kraju sta se rodila tudi pesnika Joseph Gorenšekin Gregor Gorenšek. Prav Gregorja Gorenška je obiskoval pohorski poet Jurij Vodovnik, ki sta v njunim času skupaj pesniško delovala, mentor pa jima je bil takratni kaplan v Novi Cerkvi, kasnejši škof Anton Martin Slomšek.Z našim krajem je povezan tudi pesnik in takratni vitanjski kaplan Anton Aškerc, ki je imel v Selcah tudi svojega potomca. Frankolovo je imelo bogato gospodarsko moč. Hranilnica in posojilnica Frankolovo je bila ustanovljena že v samem začetku dvajsetega stoletja, tudi knjižnica je bila izraz kulturnega življenja na Frankolovem že leta 1870. Toplica Frankolovo z izvirom tople vode je bila napredek kraju že v pred prejšnjem stoletju. Na Frankolovem in v Črešnjicah so delovale tudi redovnice sestre Usmiljnke. Besedilo za objavo pripravil: Matjaž Založnik- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Iz Občinske knjižnice Jesenice vabimo v petek, 7. februarja 2020, ob 18. uri na predstavitev knjige Vas Srednji Vrh skozi čas. ...Predstavitev bo v Domu krajanov Gozd Martuljek. Knjigo bodo predstavili: avtorici Nataša Kokošinek (Občinska knjižnica Jesenice) in Marija Ogrin (Arheoalpe) ter zgodovinar dr. Janez Mlinar (avtor spremne besede). Ob predstavitvi bo na ogled tudi razstava Srednji Vrh skozi čas.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika - Data provided by Europeana Collections- Hiša je bila zgrajena leta 1862; na sliki v današnji podobi.- All metadata published ...by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika - Data provided by Europeana Collections- Hiša je bila zgrajena leta 1862; na sliki v današnji podobi.- All metadata published ...by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Vloga in pomen Rdečega križa v obdobju slovenske osamosvojitve in po njej, ki jo je napisala ...Ivanka Zupančič in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo Ivanke Zupančič, dolgoletne predsednice RK Jesenice. Spominja se ustaljenega delovanja organizacije v letih pred osamosvojitvijo Slovenije, ko so bile največji organizacijski zalogaj krvodajalske akcije. Avtorica opisuje velike organizacijske spremembe, ki jih je tako rekoč čez noč zahteval začetek vojne za Slovenijo. Organizirali so 24-urno dežurstvo, zbirali oblačila in živila. V sodelovanju z republiškim odborom RK je potekalo obveščanje svojcev o stanju vojakov JLA, TO milice in tujih državljanov. Zajetim vojakom iz drugih republik so pomagali pri vrnitvi domov. Po osamosvojitvi Slovenije so zaradi vojne v drugih republikah bivše Jugoslavije k nam začeli prihajati begunci, še zlasti na Jesenice, kjer je bilo zaposlenih veliko delavcev z območja bivše države. Na Hrušici je država zgradila zbirni center, organizacija RK Jesenice pa je predvsem skrbela za begunce, ki so bili nastanjeni pri svojcih. Poleg tega se je po letu 1993 poslabšala tudi socialna situacija na Jesenicah in število družin potrebnih pomoči. Pri tem so vzpostavili sodelovanje tudi s Karitas-om in Centrom za socialno delo. Nekdanja predsednica RK Jesenice zgodbo zaključuje s spominom na udeležbo na mednarodni konferenci RK in rdečega polmeseca v Ženevi, kamor je pretihotapila slovensko zastavo v času, ko je Slovenijo priznalo le malo držav in še ni bila članica te mednarodne organizacije.Dokument vsebuje fotografije krvodajalske akcije »Pri jelenu« leta 1971 (Foto: Irena Kučina) in Informacije ter navodil v zvezi z izvajanjem nalog OORKS, izsek iz dokumenta, ki ju hrani Ivanka Zupančič.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Trganje vezi z nekdanjo državo Jugoslavijo, ki jo je napisal Vitomir Pretnar in je objavljena v ...knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo Vitomirja Pretnarja, nekdanjega sekretarja za gospodarstvo in negospodarstvo ter podpredsednika Izvršnega sveta Občine Jesenice, ki je povzel zapise tega obdobja od marca do septembra leta 1991 po službenem rokovniku. Izmed njih je izbral najbolj zanimive in zaradi lažjega razumevanja dodal svoj komentar. Avtor zapiše, da je šlo tedaj za vojaški spopad in spremembo celotnega družbenega sistema. Zgodba je razdeljena v podpoglavji: Uvod v dogajanja in Dogajanja ter časovno opredeljena z datumi. V uvodu avtor opiše priprave a zahtevno in negotovo gospodarsko in siceršnjo osamosvojitev Slovenije ter nas seznani z razpravo v kateri je sodeloval ekonomist Jože Mencinger, častni občan Jesenic. V nadaljevanju nas seznani z dogajanjem na drugih področjih, obiskom predsednika vlade RS Lojzeta Peterleta in grozečim poslabšanjem ekonomske in socialne situacije na Jesenicah. Opiše tudi reševanje problema tovora z nevarnimi odpadki in organizacijske priprave na razglasitev samostojnosti Slovenije med katere je sodilo tudi zagotavljanje blagovnih rezerv. V nadaljevanju opiše tudi popis vojne škode v občini. Avtor prispevek zaključi z opisom prenosa muzeja železarne na Občino Jesenice in predajo ključev, 8. februarja 1992. Dokument vsebuje fotografijo predaje ključev muzeja Občini Jesenice, 8. februarja 1992 (Hrani: Boris Bregant).- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Fotografija prikazuje sliko Sončnice (papir, pastel, svinčnik), 57 x 38 cm). Avtor slike je Dušan Pirih. - All metadata published by ...Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Srečno, moja Slovenija, ki jo je napisal Niko Kešina in je objavljena v knjižici Kako smo na ...Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis Nika Kešine, ki se je na Jesenice priselil iz Bosne, si tukaj ustvaril družino, se boril za samostojno Slovenijo in kot eden prvih postal državljan Slovenije, 25. marca 1991. Avtor v uvodu obudi spomine na posebno vzdušje v pričakovanju osamosvojitve Slovenije in opiše svoje vtise s proslave v Ljubljani, 26. junija 1991 po kateri se je vrnil domov na Jesenice. Naslednji dan se je odpravil v službo v železarno od koder se je predčasno vrnil domov, ko se je po cesti skozi Jesenice proti mejnemu prehodu Karavanke že peljala kolona vozil JLA. V nadaljevanju se spominja vpoklica v enote TO, zasedbo položajev nad predorom Karavanke, kjer so doživeli tudi letalsko raketiranje predora. Zapiše tudi, da v desetdnevni vojni ni izstrelil niti enega naboja. Po vojni je bil odlikovan, a žal kot invalid izgubil službo in se po nekaj letih brezposelnosti invalidsko upokojil. V zadnjem delu zgodbe zapiše svoja razmišljanja po tridesetih letih življenja v samostojni Sloveniji, izpostavi storjene krivice in svoje razočaranje nad slabo urejenim statusom veteranov vojne za Slovenijo, kakor tudi nad današnjim stanjem v državi. Kljub vsemu optimistično opiše preživljanje pokoja v družbi vnučkov in zaključi s stavkom: Pa srečno, moja Slovenija!Dokument vsebuje fotografiji Odločbe o državljanstvu Slovenije Nika Kešine, 25. marec 1991 in Spominske medalje Zveze veteranov vojne za Slovenijo, podeljene Niku Kešini ob 10. obletnici osamosvojitve, last Nika Kešina.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Fotografija prikazuje sliko Vrtinec (papir, pastel, kreda, 55 x 40 cm). Avtor slike je Dušan Pirih. - All metadata published by ...Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Saj to vendar ne more biti res, ki jo je napisal Vojko Otovič in je objavljena v knjižici Kako ...smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis Vojka Otoviča, tedanjega carinika na mejnem prehodu Karavanke. Avtor se uvodoma spominja prvega dne po razglasitvi samostojnosti, ko je kot carinik odšel v službo na mejni prehod Karavanke. Delovno mesto je predčasno zapustil zaradi vpoklica v rezervne enote slovenske policije in že ob prihodu na slovensko stran prehoda zagledal vozila JLA ter tako spoznal, da je situacija zelo resna. Med vojno za Slovenijo je bil zadolžen za varovanje doma TVD Partizan na Jesenicah. Poleg tega so opravljali tudi nadzor na barikadah. Avtor v prispevku odlično opiše vzdušje in mešane občutke s katerimi so udeleženci vojne za Slovenijo doživljali ognjeni krst naše države.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
