Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Strah in junaštvo v vojni, ki sta jo napisala Pavel Jamnik in Miran Ozebek in je objavljena v ...knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo nekdanjih miličnikov Pavla Jamnika in Mirana Ozebka, ki opisujeta napad JLA na letališče Brnik. Zgodba ima dve podpoglavji: Bombardiranje letališča Brnik, 28. junij 1991 – izkušnja miličnika in Spopad JLA in TO na Brniku v smeri Vodic, 28. junij 1991 – stiska vojaka JLA. V prvem delu avtorja opišeta usposabljanje mladih miličniških pripravnikov v aprilu 1991 na Kotnikovi ulici v Ljubljani in prve naloge varovanja objekta takratne Letalske enote milice na Brniku v dneh pred razglasitvijo osamosvojitve Slovenije. V nadaljevanju je zapisano pričevanje Mirana Ozebka, ki se spominja preletov letal JLA, srečanja z avstrijskima novinarjema, ki sta kasneje v letalskem napadu izgubila življenje ter prvih rafalov JLA, ki so zadeli hangar, ki so ga varovali. V nadaljevanju je podan opis istega dogodka skozi oči komandanta JLA. Ponovno se nadaljuje pričevanje Ozebka, ki opiše kako so prenočili v zaklenjenem hangarju, kjer so se izmenjavali na straži. Naslednji dan so doživeli raketiranje letališča Brnik in se v paniki odločili za umik. Stekli so do parkiranih vozil in se hitro umaknili v bližnji Mengeš ter naprej v Ljubljano, kjer so se ponovno srečali z ostalimi soborci. V drugem podpoglavju je predstavljeno pričevanje mladega vojaka JLA, ki je na Vrhniki služil vojaški rok in se tako znašel sredi spopada. Svojo stisko je zapisal v verzih na embalažo vojaškega suhega obroka. Original hrani Pavel Jamnik. Zgodba se zaključi s pričevanjem komandanta, ki opisuje izmenjavo ognja v katerem je bil ranjen. Originalne dokumente hrani arhiv MNZ.Dokument vsebuje fotografije vozila avstrijskih novinarjev, ubitih ob raketiranju Brnika (Arhiv Policijske uprave Kranj), nekdanjih miličnikov – pripravnikov leta 2020 (Hrani Miran Ozebek), zgorelih avtomobilov na Brniku (Arhiv Policijske uprave Kranj) in pesmi vojaka JLA, napisane na embalažo (original hrani Pavel Jamnik). - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Dobra zveza med radijskimi postajami in ljudmi: repetitor deluje še danes, ki jo je napisal ...Cveto Erman in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis radioamaterja Cveta Ermana, ki je bil ustanovitelj in nekdanji vodja Radio kluba Železar. Zgodba je razdeljena na pet podpoglavij: Radio klub Železar, Sekretariat za obrambo, Osamosvajanje Slovenije, Čas brez mobilnih telefonov, Pomoč fantoma na služenju vojaškega roka v JLA. V prvem delu opisuje ustanovitev kluba in pridobivanje članstva ter zaključi s postavitvijo repetitorja, ki deluje še danes. Nadaljuje z obdobjem, ko se je zaposlil na ljudski obrambi Jesenice – poznejšem sekretariatu za obrambo. Opiše kadrovsko zasedbo in organiziranost sekretariata, ki je v osamosvojitvenih prizadevanjih na Jesenicah odigral pomembno vlogo. V nadaljevanju opiše priprave na osamosvojitev, ki so se začele že spomladi leta 1991 in vzpostavitev sistema zvez za katerega je bil zadolžen kot referent za zveze ter službo za opazovanje, obveščanje in alarmiranje. Spominja se tudi akcij pri katerih so pomagali radioamaterji. Tako so odkrili in odstranili vojaški repetitor na Mežakli in prekinili brezžične povezave med karavlami na Zgornjem Gorenjskem in sodelovali pri dogovorih in predaji vojakov JLA. Prispevek zaključuje z ugotovitvijo o dragocenosti delovnih in prijateljskih vezi, ki so mnogim slovenskim in drugim vojaškim obveznikom na služenju vojaškega roka v Sloveniji pomagale najti pot iz težke situacije in se vrniti domov.Dokument vsebuje tudi fotografijo Poročila centra za zveze od 23. junija do 6. julija 1991, izsek iz dokumenta, ki ga hrani arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Neuporabljeni naboj, ki jo je napisal Rade Radinovič in je objavljena v knjižici Kako smo na ...Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis Radeta Radinoviča, tedaj poveljnika čete mobiliziranih slovenskih rezervistov. V uvodu avtor opiše odhod mladih rezervistov na položaje v Gornjesavski dolini, kjer so zamenjali gornjesavsko četo na mejnem prehodu Rateče. V nadaljevanju opiše položaj in potek pogajanj z oficirjema JLA , ki so potekala v gostilni Pri Šurcu. Nekaj pogovorov so opravili tudi v prostorih policijske postaje v Kranjski Gori. Po zaključku težkih in napornih a uspešnih pogajanj, je na prehodu zaplapolala slovenska zastava. Avtor v zaključku zapiše svoje občutke ponosa, da so uspeli rešiti konflikt rešiti na miren način in brez žrtev.Dokument vsebuje fotografijo mejnega prehoda Rateče, ki jo hrani arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska (Foto: Jani Kokalj).- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Strah, ki jo je napisal Stane Arh in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali ...osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo inženirja Staneta Arha, ki se spominja zaključevanja študija v Kragujevcu junija 1991 in dogajanj med vojno za Slovenijo. Najprej opiše svoja prizadevanja, da bi zaključil magistrski študij iz varstva pred sevanji in zagovor specialistične naloge v Kragujevcu zadnji vikend pred osamosvojitvijo Slovenije. Po povratku domov se je začela vojna za Slovenijo med katero je odpeljal ostarelo nono, ki je bila na obisku pri hčeri v Ljubljani, na njen dom v Koper. Ko se je vrnil domov je tu našel le trinajstletnega sina, ki mu je povedal, da je mama z drugima dvema otrokoma odšla v Avstrijo. Avtor opiše svoje iskanje in prizadevanja, da bi družino pripeljal iz Železne Kaple domov v Slovenijo kar mu je tudi uspelo.Dokument vsebuje fotografijo Staneta Arha na Rudniku urana Žirovski vrh (Hrani: Stane Arh).- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba V novo državo na pragu polnoletnosti, ki jo je napisal Boštjan Omerzel in je objavljena v ...knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo Boštjana Omerzela, nekdanjega hokejista HK Jesenice, ki se spominja, kako je kot komaj polnoleten fant doživljal osamosvajanje Slovenije. V začetku avtor opisuje dogajanje na Jesenicah konec osemdesetih let. Nadaljuje z opisom gostovanja HK Jesenice v Beogradu , na silvestrovo leta 1990, kjer so pričakali novo leto 1991 in rezultate referenduma o osamosvojitvi Slovenije. Potem opiše vrnitev domov, zaključek šolskega leta in srednješolskega izobraževanja ter spomine na razglasitev samostojnosti Slovenije. V nadaljevanju zgodbe pa opiše pot z vlakom v Pulj na Hrvaškem, kamor sta se odpravila z vrstnikom, 27. junija 1991, da bi obiskala dekleti in prijatelje. Na poti izvesta, da je v Sloveniji vojna in skupaj se odločijo za povratek domov, ki ga avtor v nadaljevanju tudi opiše. Pripoved sklene z opisom dogajanja do izteka leta 1991 in pogledom v prihodnost.Dokument vsebuje fotografijo table Železniškega mejnega prehoda Jesenice (Foto: Rina Klinar).- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Neuspeh, strah, negotovost in svoboda, ki jo je napisal Todosja Lazarov in je objavljena v ...knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo Todosje Lazarova, ki se je na Jesenice priselil iz Makedonije, si tu našel zaposlitev, se ob delu izobraževal in si ustvaril družino. Zgodba je razdeljena na podpoglavja: Neuspeh, Strah, Negotovost, Svoboda. V prvem podpoglavju avtor opiše svoja prizadevanja, da bi dokončal začeti študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani a mu je načrte prekrižala osamosvojitev Slovenije in tudi družinska situacija. V drugem delu zgodbe opiše prihod oklepnih vozil JLA na Jesenice in na mejne prehode ter se spominja raketiranja karavanškega mejnega prehoda, ki so ga preživeli v zaklonišču. Spominja se tudi konca spopadov in odhoda zajetih jugoslovanskih vojakov z Jesenic. V tretjem delu zgodbe se spominja negotovosti, ki je zavladala med priseljenci po osamosvojitvi in izbrisu iz registra državljanov. Avtor opiše postopek pridobitve slovenskega državljanstva. V zadnjem delu pa opiše življenje v samostojni Sloveniji, ustanovitev makedonskega društva Ilinden in veliko proslavo v čast makedonskemu nacionalnemu prazniku, 2. avgusta 1993.Dokument vsebuje fotografijo Makedonskega kulturnega društva Ilinden, ki jo hrani Todosja Lazarov.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Moja pot v šolo – lepi spomini, ki jo je napisal Florijan Višnar in je objavljena v knjižici ...Kako so se na Jesenicah včasih izobraževali.Vsebino dokumenta predstavlja pričevanje Florijana Višnarja iz družine Višnar z Murove, kjer je preživel vse svoje življenje in od tam hodil v šolo v stavbo današnje gimnazije in meščanske šole na Savi. Dokument vsebuje tudi fotografiji stojnic nasproti železniške postaje okoli leta 1930 (foto Franc Vilman) in razglednico Jesenice Fužine iz leta 1912. Obe fotografiji hrani Gornjesavski muzej Jesenice. - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Zabava v Javorniškem Rovtu, ki jo je napisal Peter Zupančič in je objavljena v knjižici Kako so ...se na Jesenicah včasih zabavali. Avtor, ki živi v Javorniškem Rovtu nad Jesenicami, v prispevku opiše, kako so si vaščani na različne načine krajšali čas. Leta 1960 so si v vasi kupili kino projektor in v šolski dvorani, kjer so se dogajale razne igre in proslave, pričeli predvajati tudi filme. Po kolute so hodili peš na železniško postajo v dolini in jih tja tudi vračali. V domu na Pristavi so se vaščani zbirali ob sobotnih večerih in praznikih ter poslušali gramofonske plošče in plesali. Zabavali so se tudi z igranjem kart in iger, kot je npr. »rihtarja bit«. Poleg tega so na Pristavi igrali nogomet z žogo iz cunj. S tem je povezana tudi hudomušna domislica o začetkih nogometa v dolini. Poleg tega so se zabavali še s streljanjem s fračami in doma izdelanimi loki. Pozimi je bila njihova najljubša zabava sankanje in smučanje z doma narejenimi smučmi. S tem je bila povezana tudi največja športna prireditev v vasi: Kurirski smuk. Zaključek je potekal na Pristavi, kjer se je tudi sicer veliko veseljačilo. Če se v preteklem letu v vasi ni poročil noben fant, so fantje vlekli ploh. Posekali so veliko smreko, jo okrasili in vlekli skozi vas ter prodali najboljšemu ponudniku, izkupiček pa zapili v gostilni. Dokument vsebuje tudi fotografiji prireditve Kurirski smuk v Medjem dolu v šestdesetih letih 20. stoletja in običaja vlečenja ploha v Javorniškem Rovtu v istem obdobju. Obe fotografiji sta last Petra Zupančiča.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Od mladenke do matere, ki jo je napisala Marija Gašperšič roj. Korošec in je objavljena v ...knjižici Kako so se na Jesenicah včasih zabavali. Vsebino prispevka predstavljajo spomini avtorice na mlada leta, ki jih je preživela na Plavžu na Jesenicah. Avtorica se spominja šolskih let, ko je s prijateljicami na poti iz šole zahajala v mlečno restavracijo in kino. Otroci so se zbirali tudi pri sosedu, ki je imel prvi doma televizor. V času poletnih počitnic so zahajali na bazen in v naravo. Avtorica je šolanje nadaljevala na administrativni šoli v Kranju, kamor se je vozila z vlakom, in vožnje so bile zelo zabavne. Po končanem šolanju se je zaposlila v finančno-računovodskem oddelku železarne in z zasluženim denarjem si je lahko privoščila večkraten obisk kina in prvomajski izlet v sosednje države, od koder je prinašala plošče z zahodno glasbo. Spominja se plesov v hotelu Korotan in TVD Partizan ter obiskov Bleda, Kranja in Ljubljane, kamor je šla na koncerte v Halo Tivoli. Prispevek zaključi z nepozabnim izletom na morje v Zadar, kamor sta odšli s prijateljico. Dokument vsebuje tudi fotografije dijaške izkaznice avtorice iz leta 1961, nastopa šolark na igrišču Podmežakla 25. maja 1960 in šolarke ob nastopu Podmežaklo na dan mladosti, 25. maja 1960. Vse fotografije so last Marije Gašperšič, rojene Korošec.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana