Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Frankolovo ima s svojimi vasmi zelo bogato zgodovino, tukaj se je rodilo kar nekaj velikih ljudi, v kraju se združi veliko pomembnih ...poti, poti, ki vodijo v sam vrh evropske zgodovine.Tukaj so na griču lindeški vitezi, vazali Heme Krške postavili svoj grad Lindek, Hema Selško Breško – Krška je kasneje Lindeškim podarila fevd, Lindeški so bili pomembni igralci v starem veku od enajstega do sedemnajstega stoletja, imeli so kar nekaj posesti po Sloveniji in če med drugim pomislimo, da je bil Albertus Lindeški opat v stiški Kartuziji. Stiška Kartuzija opisuje življenje Lindeških v romanu Opatov praporščak. Frankolovo ima dva gradova, drugi je dvorec Frankolovo – Sternstein, Rephenhof, katerega je imela v lasti družina Faber, ki je bila v sorodstvenih vezeh z železarsko družino Krupp iz Porurja in ki ima danes po svetu tovarne Faber – Castell, ki jo je ustanovil Lothar Faber. Lastnik dvorca Sternstein je bil tudi dr. Friderich Karl Henn, ki je odkril vrelec Radenska tri srca in zdravilišče Radenci. Po cesti Trst – Dunaj je ravno skozi Frankolovo bila tudi mamljiva pot, ki so jo uporabljali Turki, kasneje Napoleon Bonaparte s svojo vojsko, kjer je imel svojo postojanko na Frankolovem v cerkvi Sv. Jožefa in na Straži nad vasjo, kjer še danes priča lorenski križ na kapeli. Ko je naše kraje okupiral Adolf Hitler s svojo vojsko, ravno na Frankolovem je sam Heinrich Himler aretiral domačega župnika Alojza Sunčiča.V vasi Bukovje se je rodil profesor Anton Bezenšek, ki je ustanovil bolgarsko stenografijo in je deloval v Sofiji in Plovdivu. Ob glavni cesti je rodni dom očeta Dr. Josipa Kotnika. Dr. Josip Kotnik se je rad vračal v rodni kraj iz Zagreba, kjer je preživel večji del svojega otroštva in je na Frankolovem obiskoval tudi osnovno šolo. Je nosilec 12 svetovnih priznanj, bil je raketni inženir in je bil glavni konstruktor, ki je izdelal giroskop za raketo Apollo 13. Raketa Apollo 13 je bila v enem delu tudi plod slovenskega znanja, napisal je tudi resnično krivično dogajanje ob koncu druge svetovne vojne pri nas v knjigi Svi umir ujednako. Dr. Franc Volčič se je rodil v vasici Lindek pod istoimenskem gradom, v življenju pa je doživel svoj opus s svojim doktorskim znanjem pri svojem redovnem delovanju v Don Bosko – vem redu Salezijancev. Salezijanec je bil že v Veržeju in Rakovniku, svojo pot pa je zaključil v Bologni blizu mesta Torino v Italiji. Dr. Friderich Karl Henn, Filip Koderman, Johann Ritter Resingenn, Alica Faber, Sidney Faber, Štefan Kušar, Jožef Vrenko, Ivan Štukelj, Ignacij Peicha, Branko Cestnik so tisti, ki so v družbi še ostalih veljakov, ki so krojili in pisali frankolovsko zgodovino. Kraj vasi na oni strani župnije Črešnjice, posvečeni Mariji Roženvenski, se v skriti vasici Špitalič skriva Žička kartuzija iz dvanajstega stoletja, kjer sta se rodila Jože Iskrač in Janko Iskrač, slovenska pisatelja in pesnika.V kraju sta se rodila tudi pesnika Joseph Gorenšekin Gregor Gorenšek. Prav Gregorja Gorenška je obiskoval pohorski poet Jurij Vodovnik, ki sta v njunim času skupaj pesniško delovala, mentor pa jima je bil takratni kaplan v Novi Cerkvi, kasnejši škof Anton Martin Slomšek.Z našim krajem je povezan tudi pesnik in takratni vitanjski kaplan Anton Aškerc, ki je imel v Selcah tudi svojega potomca. Frankolovo je imelo bogato gospodarsko moč. Hranilnica in posojilnica Frankolovo je bila ustanovljena že v samem začetku dvajsetega stoletja, tudi knjižnica je bila izraz kulturnega življenja na Frankolovem že leta 1870. Toplica Frankolovo z izvirom tople vode je bila napredek kraju že v pred prejšnjem stoletju. Na Frankolovem in v Črešnjicah so delovale tudi redovnice sestre Usmiljnke. Besedilo za objavo pripravil: Matjaž Založnik- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Iz Občinske knjižnice Jesenice vabimo v petek, 7. februarja 2020, ob 18. uri na predstavitev knjige Vas Srednji Vrh skozi čas. ...Predstavitev bo v Domu krajanov Gozd Martuljek. Knjigo bodo predstavili: avtorici Nataša Kokošinek (Občinska knjižnica Jesenice) in Marija Ogrin (Arheoalpe) ter zgodovinar dr. Janez Mlinar (avtor spremne besede). Ob predstavitvi bo na ogled tudi razstava Srednji Vrh skozi čas.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika - Data provided by Europeana Collections- Hiša je bila zgrajena leta 1862; na sliki v današnji podobi.- All metadata published ...by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika - Data provided by Europeana Collections- Hiša je bila zgrajena leta 1862; na sliki v današnji podobi.- All metadata published ...by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Vojni dveh Tomažev, ki jo je napisal Tomaž Klinar in je objavljena v knjižici Kako smo na ...Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo Tomaža Klinarja, mladega slovenskega vojaka z Jesenic, ki je služil vojaški rok v JLA v Mariboru. Uvodoma avtor opiše napotitev na služenje vojaškega roka, prihod v mariborsko vojašnico in stanje v njej pred začetkom vojne za Slovenijo. Ob začetku vojne se je kot desetar znašel na položaju nad mejnim prehodom Šentilj, kjer so položaje branili vojaki slovenske TO. Zavrnil je ukaz podporočnika naj napadejo položaje slovenskih teritorialcev zaradi česar mu je grozilo vojaško sodišče. Z ostalimi vojaki so se odločili za prebeg in ga kljub tveganju in kaotičnim razmeram postopoma uspešno izpeljali. Tvegali so in stekli čez odprt travnik do slovenskih položajev, kjer so se pridružili vojakom TO. Avtor opiše stiske in dileme slovenskih vojakov, ki so vojno za Slovenijo dočakali v sestavi JLA in so bili prisiljeni boriti se proti svojim sonarodnjakom. Opisane dogodke je Tomaž Klinar zapisal tudi v knjigi Heroji nekega trenutka (V.P.8164-20).Dokument vsebuje fotografije jeseniških vojakov JLA leta 1990 v Mariboru (Foto: Stane Žnidar, hrani: Matej Žnidar), Tomaž Klinar st. in ml. – oba v Slovenski vojski (Foto: Boris Balek, hrani Tomaž Klinar), znak »Zvest Sloveniji«, ki so ga prejeli vsi Slovenci, ki so iz JLA prestopili v TO (Last: Tomaž Klinar), naslovnica knjige Heroji nekega trenutka (Hrani: Tomaž Klinar).- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Kako sem kot radioamater doživljal osamosvajanje Slovenije, ki jo je napisal Ludvik Kokošinek ...in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo radioamaterja Ludvika Kokošineka iz Podmežakle. Avtor v uvodu opiše spomine na dogodke pred razglasitvijo samostojnosti Slovenije, ko je kot profesor na Železarskem izobraževalnem centru na Jesenicah dobil navodila, da skrije dnevnike in redovalnice dijakov, saj bi lahko služili za namen mobilizacije vojaških obveznikov v JLA. V nadaljevanju se spominja prihoda vozil JLA na Jesenice in še zlasti pristanka dveh helikopterjev z zveznimi miličniki na nogometnem igrišču v neposredni bližini domače hiše. Zapiše tudi spomin na raketiranje mejnega prehoda Karavanke, ki ga je z družino doživel na dvorišču za domačo hišo. Ves čas je pozorno spremljal pogovore po radio-zvezi in opravil tudi nekaj terenskih ogledov ter poročal, kaj se dogaja. Tako je pri Cvetu Ermanu preveril, kam gresta tanka, ki sta v nočnih urah peljala po nedokončani trasi avtoceste nad hišo ter dobil odgovor, da ju je že zajela Teritorialna obramba in ju peljejo v železarno. Pripoved zaključi s pripovedjo o povratku sorodnikov v Kranjsko Goro, ki so pot lahko nadaljevali prav s pomočjo informacij radioamaterjev.Dokument vsebuje fotografijo Poročila o sodelovanju članov radio kluba Železar s TO in CZ v času od 27. junija do 10. julija 1991, izsek iz dokumenta, ki ga hrani Arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba V novo državo na pragu polnoletnosti, ki jo je napisal Boštjan Omerzel in je objavljena v ...knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo Boštjana Omerzela, nekdanjega hokejista HK Jesenice, ki se spominja, kako je kot komaj polnoleten fant doživljal osamosvajanje Slovenije. V začetku avtor opisuje dogajanje na Jesenicah konec osemdesetih let. Nadaljuje z opisom gostovanja HK Jesenice v Beogradu , na silvestrovo leta 1990, kjer so pričakali novo leto 1991 in rezultate referenduma o osamosvojitvi Slovenije. Potem opiše vrnitev domov, zaključek šolskega leta in srednješolskega izobraževanja ter spomine na razglasitev samostojnosti Slovenije. V nadaljevanju zgodbe pa opiše pot z vlakom v Pulj na Hrvaškem, kamor sta se odpravila z vrstnikom, 27. junija 1991, da bi obiskala dekleti in prijatelje. Na poti izvesta, da je v Sloveniji vojna in skupaj se odločijo za povratek domov, ki ga avtor v nadaljevanju tudi opiše. Pripoved sklene z opisom dogajanja do izteka leta 1991 in pogledom v prihodnost.Dokument vsebuje fotografijo table Železniškega mejnega prehoda Jesenice (Foto: Rina Klinar).- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba 28. junija 1991 nismo zabeležili niti enega primera kaznivih dejanj, ki jo je napisal Anton ...Hribar in je objavljena v knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje SlovenijeGre za zapis Antona Hribarja, tedanjega načelnika postaje milice Jesenice, ki je v sodelovanju s poveljnikom TO Jesenice Bojanom Šuligojem organiziral zaseg evidenc in prevoz orožja na skrivne lokacije. Spominja se tudi zasedbe mejnih prehodov, ki jo je izvedla JLA in pristanka dveh vojaških helikopterjev na nogometnem igrišču Podmežaklo, ki so pripeljali zvezne miličnike s katerimi so se pogajali o (ne)zasedbi železniškega mejnega prehoda Jesenice. Dogovor je bil dosežen 1. julija 1991, ko je bila večina prepeljana v zbirni center Kranj. Avtor je ponosen na to, da so brez žrtev in izstreljenega naboja dosegli mirno rešitev zasedbe treh mednarodnih mejnih prehodov na Jesenicah.Dokument vsebuje tudi fotografijo helikopterja Podmežaklo, 27. junija 1991. (Arhiv OZVVS, Foto: Janez Komel). - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Strah in junaštvo v vojni, ki sta jo napisala Pavel Jamnik in Miran Ozebek in je objavljena v ...knjižici Kako smo na Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zgodbo nekdanjih miličnikov Pavla Jamnika in Mirana Ozebka, ki opisujeta napad JLA na letališče Brnik. Zgodba ima dve podpoglavji: Bombardiranje letališča Brnik, 28. junij 1991 – izkušnja miličnika in Spopad JLA in TO na Brniku v smeri Vodic, 28. junij 1991 – stiska vojaka JLA. V prvem delu avtorja opišeta usposabljanje mladih miličniških pripravnikov v aprilu 1991 na Kotnikovi ulici v Ljubljani in prve naloge varovanja objekta takratne Letalske enote milice na Brniku v dneh pred razglasitvijo osamosvojitve Slovenije. V nadaljevanju je zapisano pričevanje Mirana Ozebka, ki se spominja preletov letal JLA, srečanja z avstrijskima novinarjema, ki sta kasneje v letalskem napadu izgubila življenje ter prvih rafalov JLA, ki so zadeli hangar, ki so ga varovali. V nadaljevanju je podan opis istega dogodka skozi oči komandanta JLA. Ponovno se nadaljuje pričevanje Ozebka, ki opiše kako so prenočili v zaklenjenem hangarju, kjer so se izmenjavali na straži. Naslednji dan so doživeli raketiranje letališča Brnik in se v paniki odločili za umik. Stekli so do parkiranih vozil in se hitro umaknili v bližnji Mengeš ter naprej v Ljubljano, kjer so se ponovno srečali z ostalimi soborci. V drugem podpoglavju je predstavljeno pričevanje mladega vojaka JLA, ki je na Vrhniki služil vojaški rok in se tako znašel sredi spopada. Svojo stisko je zapisal v verzih na embalažo vojaškega suhega obroka. Original hrani Pavel Jamnik. Zgodba se zaključi s pričevanjem komandanta, ki opisuje izmenjavo ognja v katerem je bil ranjen. Originalne dokumente hrani arhiv MNZ.Dokument vsebuje fotografije vozila avstrijskih novinarjev, ubitih ob raketiranju Brnika (Arhiv Policijske uprave Kranj), nekdanjih miličnikov – pripravnikov leta 2020 (Hrani Miran Ozebek), zgorelih avtomobilov na Brniku (Arhiv Policijske uprave Kranj) in pesmi vojaka JLA, napisane na embalažo (original hrani Pavel Jamnik). - All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Vsebino dokumenta predstavlja zgodba Neuporabljeni naboj, ki jo je napisal Rade Radinovič in je objavljena v knjižici Kako smo na ...Jesenicah doživljali osamosvajanje Slovenije.Gre za zapis Radeta Radinoviča, tedaj poveljnika čete mobiliziranih slovenskih rezervistov. V uvodu avtor opiše odhod mladih rezervistov na položaje v Gornjesavski dolini, kjer so zamenjali gornjesavsko četo na mejnem prehodu Rateče. V nadaljevanju opiše položaj in potek pogajanj z oficirjema JLA , ki so potekala v gostilni Pri Šurcu. Nekaj pogovorov so opravili tudi v prostorih policijske postaje v Kranjski Gori. Po zaključku težkih in napornih a uspešnih pogajanj, je na prehodu zaplapolala slovenska zastava. Avtor v zaključku zapiše svoje občutke ponosa, da so uspeli rešiti konflikt rešiti na miren način in brez žrtev.Dokument vsebuje fotografijo mejnega prehoda Rateče, ki jo hrani arhiv OZVVS Zgornja Gorenjska (Foto: Jani Kokalj).- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
