Osredja tematika razprave je vezana predvsem na vprašanja pomenskih sestavin kot tistih vsebinskih lastnosti leksema, ki definirajo leksikalni pomen. Kot take igrajo temeljno vlogo tako pri ...nastajanju večpomenskosti istega leksema kot pri vzpostavljanju pomenskega in izraznega razmerja med leksemi. Vgrajene so v sintagmatski in paradigmatski vidik jezikovnega sistema.
Članek opredeljuje mejo med enobesednimi in večbesednimi leksikalnimi enotami za potrebe izdelave eSSKJ. Na podlagi gradivske analize, analize vzpostavljenih leksikografskih praks in teoretične ...obravnave problematike smo oblikovali tipologijo (leksikalnih) enot, ki obravnavane enote razvršča v šest skupin, pri čemer so tri skupine v eSSKJ obravnavane na iztočničnem nivoju, tri pa na mikrostrukturnem nivoju. Ob glavnem merilu za osnovno členitev enot, tj. razstavljivosti, so bili za podrobnejšo členitev upoštevani semantični, frazeološki, pravopisni, etimološki, frekvenční in drugi kriteriji.
Izydor z Sewilli żyjący na przełomie VI/VII w. w wizygockiej Hiszpanii z jednej strony gromadził w swych dziełach dziedzictwo świata antycznego, z drugiej zaś stał się jedną z najważniejszych ...auctoritas średniowiecza. Żył w czasach przełomu historycznego, kulturowego, politycznego, a zmiana otaczającego świata zazwyczaj generuje zmiany językowe. Celem badań było sprawdzenie jak głoszone przez Izydora eksplicytnie poglądy na świętość wyrażoną przez leksem sanctus, mają się do tych immanentnie tkwiących w jego języku. W związku z tym przebadano pod kątem semantyki i źródeł trzy definicje sanctus zawarte w Etymologiach oraz dziele O różnicach słów, a następnie zestawiono je z tekstowymi wystąpieniami tego słowa w korpusie wszystkich dzieł Izydora o potwierdzonej autentyczności. Te ostatnie badano z zastosowaniem metod korpusowych, przy użyciu oprogramowania Sketch Engine. Dodatkowo jako tło analizy wykorzystano materiał leksykograficzny zawarty w kilku słownikach łaciny klasycznej i kościelnej. Wyniki wskazują na starożytną proweniencję znaczeń leksemu sanctus deklarowanych w izydorowych definicjach oraz odmienny, wyraźnie średniowieczny, eklezjalny profil semantyczny słowa w korpusie tekstów. Przeprowadzone badania ukazują proces adaptacji języka łacińskiego do zmieniających się okoliczności, przemiany pojęć i świata myśli pod wpływem chrześcijaństwa u progu średniowiecza u jednego z najważniejszych autorów tego okresu.
Rad se bavi analizom talijanskih poslovica koje sadržavaju
leksem more. Korpus obuhvaća ukupno 29 poslovica iz različitih izvora,
podijeljenih u četiri tematske grupe. Ponuđena su pojašnjenja njihova ...značenja,
hrvatski ekvivalenti, gdje je to bilo moguće, te stilska analiza. Doprinos ovog
rada je u tome što se, za razliku od dosadašnjih sličnih radova, on ne fokusira
na kontrastivnu analizu već pruža uvid u semantički opseg leksema more u talijanskom
jeziku. Važnost poznavanja dosega neke riječi preduvjet je njene pravilne
uporabe, dok je poznavanje poslovica i pozadinskih slika kojima su uvjetovane
temelj pravilne percepcije kulture u kojoj su nastale. Leksem more punoznačnica
je s glavnim i više izvedenih značenja koja se, uglavnom, prenose metonimijom i
metaforom, što potvrđuje široki opseg semantičkog polja riječi.
The paper analyses twenty-nine Italian proverbs containing
lexeme sea which are found in dictionaries and on websites. Their semantic
analysis and that of their lexical structures as well as Croatian equivalents,
if possible, are presented. This paper, unlike the others so far, does not deal
with the contrastive analysis since its main concern is the semantic field of
the word “sea” as used in Italian proverbs. It covers several meanings, from
the literal as the vast area of salty water to those metaphorical as a long
distance, large quantity, or even unpredictability. Distinguishing the meaning
of a lexeme and the range of its semantic field is important for the proper
use. Therefore, proverbs, as a meaningful literary genre, enhance both language
and cultural knowledge.
V príspevku sta obravnavani pomenski razmerji meronimije oz. holonimije v pomenskih razlagah za lekseme, ki se nanašajo na izbrane dele telesa v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ2), Velikem ...rječniku hrvatskoga standardnog jezika (VRH), Rečniku srpskog jezika (RSJ) in Vocabolario della lingua italiana (VLI). Analiza je pokazala, da meronimično-holonimično pomensko razmerje zaznamuje uvrščevalne pomenske sestavine pri večini leksemov za izbrane dele telesa in razločevalne pomenske lastnosti pri skoraj vseh leksemih za dele telesa v analiziranih slovarjih.
Članek prinaša predstavitev meril za opredelitev novejše leksike in dosedanjo terminološko rabo v slovenskem jezikoslovju. Ker je področje obravnave novejše leksike na Slovenskem razmeroma novo, so ...slovenske opredelitve in terminološke rabe neenotne in za novejšo leksiko zasledimo različne definicije in poimenovanja; najpogostejša so neologizem, novota, novejši leksem in novejša beseda za posamezno leksikalno enoto ter novejše besedje in novejša leksika za zbirko leksemov.
Based on Polish and French vocabulary, this paper proposes criteria which shall make it possible to differentiate between prefixoids and prefixes. There are three such criteria: 1. prefixoids have ...the
capacity to become autonomous (and even to become bases in word formation), and are impossible to substitute in their semantic representation by native prefixes, or to be expanded into full exemes; 2. lexemes are created together with suffixoids, showing that neither of them are just affixes; 3. in some cases, the position of suffixoids can vary with regard to the lexical element which co-forms the compound lexeme. It is for these reasons that these elements deserve their own place in the morphological description of, at least, Polish and French.
The present monography entitled A Study of Slovenian Multi-Word Lexemes from a Lexicographical Perspective provides a typology of newer nominal multi-word lexemes with potential terminological ...meaning, based on the theory of Russian linguist N. M. Shanskiy which brings four precisely defined levels of semantic merger of their components. The analysis of individual components of multi-word lexemes from a morphological, syntactic and semantic perspective reveals typological tendencies of nominal multi-word lexemes which occurred especially in the last twenty years.The typology takes into account the causal relationship between the level of semantic transfer (of the components) of a multi-word lexeme on the one hand and the level of semantic merger of components of a multi-word lexeme and related lexicalization of a multi-word lexeme on the other hand, which is also reflected in the restricted collocability of their components. Lexicalized or non-lexicalized metaphorical and metonymic semantic transfers are contributing to the new semantic and syntactic combinations of individual words in the phrase, to the consequent integration of their meanings to form a single meaning of the multi-word lexeme and thus to a higher level of lexicalization and semantic firmness of a multi-word lexeme.