V prispevku je predstavljeno proučevanje funkcijske preobrazbe starih mestnih središč na primeru Kranja, Kamnika in Škofje Loke. Raziskava temelji na analizi sprememb v rabi tal med različnimi ...izbranimi časovnimi obdobji. Rabo tal smo ugotavljali s pomočjo terenskega kartiranja in na osnovi različnih virov ter literature. S pomočjo anketiranja lastnikov in najemnikov poslovnih prostorov smo proučevali vrednotenje pogojev za poslovanje v starih mestnih središčih. Na ta način so bili identificirani različni procesi funkcijske preobrazbe.
Kljub procesu »vračanja v mestno središče«, značilnem za določene otoke v središču Johannesburga, nekateri opazovalci preučevano območje še vedno dojemajo kot propadajoče in ga povezujejo s ...kriminalom. Čeprav so parki in odprti prostori v Johannesburgu zadnja desetletja propadali, se zdaj obnavljajo. V članku avtorja preučujeta velikost odprtih prostorov in parkov, dostopnih prebivalcem mestnega središča, in kako prijazni so ti uporabnikom. Poleg tega ocenjujeta njihovo trenutno stanje ter raven in učinkovitost razpoložljivih vzdrževalnih storitev. Avtorja preučujeta tudi strategije prenove, ki jih je uvedla mestna občina Johannesburg, na njihovi podlagi pa tudi posebna določila, ki jih je za parke in odprte prostore sprejel lokalni metropolitanski svet. Ugotovitve kažejo, da je sanacija parkov in odprtih prostorov ustrezno vključena v načrte mestne prenove, vendar določene omejitve ovirajo izvedbo tovrstnih izboljšav. Edinstvena dinamika mestnega središča pomeni velik izziv pri vzdrževanju parkov in odprtih prostorov, zato jo je treba ustrezno razumeti in načrtovati ustrezne ukrepe. Pojavlja se tudi potreba po pravičnejši in učinkovitejši dodelitvi virov in po oblikovanju učinkovitejših partnerstev. Končna ugotovitev raziskave je, da bodo potrebe skupnosti zadovoljene šele, ko bodo tovrstna upravljavska vprašanja postavljena v ospredje in se bodo začela ustrezno reševati.
V funkcijski zgradi Ljubljane so v ospredju oskrbne dejavnosti, ki oblikujejo svojo novo mestno omrežje. Posebna pozornost velja štirim velikim oskrbnim središčem in soodvisnosti njihovega razvoja s ...trgovsko funkcijo v mestnem središču. To so potrdili tudi rezultati ankete, ki so izpostavili tudi vzroke takšnim razvojnim procesom. Ti so v korist velikih nakupovalnih središč v Šiški, Mostah, na Rakovniku in Viču.
Propadanje mestnih središč in izgubljanje njihove stanovanjske funkcije sta najbolj pereča problema evropskih zgodovinskih mest. Rešitev je nedvomno v prenovi degradiranih območij znotraj mestnih ...središč in izboljšanju kakovosti življenja v njih. Te probleme bi mesta lahko uspešneje reševala, če bi pozorno in kontinuirano spremljala stanje v prostoru in sproti identificirala tista območja, na katerih je potreba po prenovi najnujnejša, in tiste probleme, ki jih je treba najprej reševati. Kot orodje za sistematično spremljanje stanja v prostoru smo na Urbanističnem inštitutu v sklopu več projektov, razvili računalniško podprto metodologijo, ki omogoča evidentiranje in vrednotenje prioritetnih območij prenove.
Domžale so mesto brez starega mestnega jedra. Preobrazile so se iz štirih samostojnih vasi: Stoba, Štude, Spodnjih in Zgornjih Domžal. Po združitvi z naselji Depala vas in Šentpavel so postale mesto. ...Problemi in možnosti pri oblikovanju mestnega središča Domžal niso omejeni le na središče, ampak so povezani s položajem Domžal v urbani konurbaciji ljubljanske mestne regije. Intervencije v domžalskem širšem in ožjem prostoru bi morali načrtovati na osnovi komplementarnosti, ki potencial mesta in njegovo identiteto povečuje, ne pa na osnovi konkurenčnosti. Pri oblikovanju, načrtovanju in izvajanju preureditve središča Domžal je potrebno naprej preveriti vpliv vsaj treh omrežij v prostoru: cestnega omrežja, omrežja javnega prometa in programskega omrežja.
PDF
