V pričujočem članku je avtorica analizirala napake slovenskih študentk in študentov germanistike prvega letnika pri pisanju pravljice. Pri tem je poskusila ugotoviti, na katerih področjih (pravopis, ...oblikoslovno-skladenjska ravnina in leksikalno-semantična ravnina) študenti naredijo največ napak. Prav tako je raziskovala, katere napake se na posameznih področjih pogosteje pojavljajo in kakšni bi lahko bili vzroki za te napake.Rezultati raziskave so za učitelje nemškega jezika in za avtorje učbenikov nemščine kot tujega jezika pomembni, saj izpostavljajo mesta, kjer pri pisanju besedil v nemščini kot tujem jeziku pogosteje prihaja do napak. Na osnovi izsledkov pričujoče raziskave bi lahko tem mestom namenili pri pouku nemščine kot tujega jezika posebno pozornost.
Pričujoči članek obravnava odnos učiteljev in jezikoslovcev do napak učencev v procesu usvajanja tujega jezika. V zadnjem času se je odklonilni odnos spremenil, podrobna analiza napak in njihovo ...razvrščanje pa sta privedla do tega, da so napake postale dragocen pripomoček za delo v razredu. Ta novi pristop do napak spodbuja učence k razmisleku o njihovih napakah in o delovanju jezikovnega sistema, ki ga želijo usvojiti. Učitelj, ki si prizadeva izboljšati jezikovno kompetenco svojih učencev, mora imeti široko teoretično znanje in dobro mero potrpežljivosti, predvsem pa mora znati izbrati najugodnejši trenutek in najboljši način za obravnavanje določene napake. To slednje je dolg proces, ki zahteva dejavno sodelovanje tako s strani učitelja kot učenca.
Vernakularna arhitektura je preverjena arhitektura, tako v času kot materialu in funkciji. Prikazana je sistemska napaka, ki se je pokazala ob izrednem dogodku – močni nalivi v kratkem časovnem ...obdobju. Načrtovanje in razvoj podeželja je proces, v katerem sodeluje množica strokovnjakov, uporabnikov prostora in ostalih uradov ter ustanov. V občini Kranjska Gora je bila komunikacija med občino, občani in strokovnim krogom intenzivna in kakovostna. Ocenjujem jo kot šolski primer pravilnega komuniciranja. Navkljub temu pa se je ob izrednem dogodku pokazalo nekaj šibkih členov v tej verigi – bele lise v matriki prostorskega načrtovanja.
Lors des missions réalisées de l’Uganda Palaeontology Expedition, de 1998 à 2000 dans le Karamoja, plusieurs spécimens postcrâniens de primates hominoïdes miocènes dont une extrémité proximale de ...fémur, sans la partie articulaire, et une tête fémorale d’Hominoidea de grande taille ont été découverts respectivement sur les sites de Napak I pour le premier et de Napak IX pour le dernier. Ces restes sont attribués à
Ugandapithecus major récemment décrit sur le site
(Senut et al., 2000). Les nouvelles pièces permettent de compléter les données connues sur les premiers restes de grands singes de grande taille découverts par Bishop dans les années 60 et décrits par
Rafferty et al. (1995), et
Gommery et al. (1998). Les caractères observés sur les différents fragments postcrâniens suggèrent qu’
Ugandapithecus pratiquait un grimper arboricole assez lourd. Les comparaisons avec le matériel postcrânien de Moroto montre que
Morotopithecus est en fait constitué de 2 taxons, l’un
Afropithecus turkanensis
(Pickford, sous presse) et l’autre
Ugandapithecus major.
New postcranial remains of
Ugandapithecus major (Early Miocene, Uganda).
During the 1998–2001 field seasons of the Uganda Palaeontology Expedition to Karamoja, several postcranial specimens of Miocene hominoid primates, including a proximal femur lacking the head, and an isolated femoral head were found that belong to a large bodied hominoid. The former specimen was found at Napak I and the latter at Napak IX. These remains increase the skeletal sample of
Ugandapithecus major recently described at the site
(Senut et al., 2000). The new specimens provide interesting information about the postcranial skeleton of the large ape species discovered by Bishop in the 1960’s and described by Rafferty and co-authors
(Rafferty et al., 1995), and
Gommery and co-authors (1998). The features observed on the various pieces suggest that
Ugandapithecus major was a large-bodied tree climber. Comparisons with the Moroto postcranial elements reveals that
Morotopithecus is a mixture of two taxa, one of which is
Ugandapithecus major, the other
Afropithecus turkanensis
(Pickford, in press).
PDF
