Avtorji v članku predstavljajo metodologijo proučevanja krajinske identitete podeželskih naselij, s katero so opisno analizirali naravne, grajene, družbeno-gospodarske in družbeno-kulturne parametre ...krajinske identitete na različnih ravneh. Za študijo primera so izbrali egejsko regijo v Turčiji, ki ima zelo raznovrstna podeželska naselja, ki so posledica geomorfoloških, arhitekturnih, podnebnih, gospodarskih in družbeno-kulturnih razlik. Več izsledkov raziskave se nanaša na fizično krajinsko identiteto. V članku predstavljajo tudi pomembne vidike podeželskih naselij, povezane s krajinsko identiteto, in izpostavijo pomen pristopov k trajnostnemu razvoju podeželskih območij, ki upoštevajo njihovo identiteto.
Rad donosi uvid u kvalitetu života na razini stambenih naselja u europskim zemljama. Pri tome se stanovanje i zadovoljstvo stanovanjem u stambenim naseljima te okolnom prostoru i susjedstvu razmatra ...kao važna dimenzija kompleksnoga istraživačkog koncepta kvalitete života. Analiza kvalitete stanovanja donosi zanimljivu razdiobu na tzv. dvije Europe ili dva tipa stambenih naselja. U vrijeme planiranja i izgradnje zajednička im je bila ideja oblikovanja modernih i funkcionalnih, mješovitih naselja koja će riješiti stambeno pitanje većine stanovnika, odnosno različitih društvenih slojeva. Ipak, prvi tip naselja obilježava društvenopovijesni kontekst Zapadne, a drugi Istočne Europe ili, prema nekim autorima, razlike u kvaliteti stanovanja između „kapitalističkog“ i „socijalističkog grada“. Upravo se iz te perspektive čini korisnom analiza kvalitete života i mogućnost obnove sada već ostarjelih i depriviranih naselja izgrađenih nakon Drugoga svjetskog rata u oba tipa grada. Podjednako onih u Zapadnoj Europi, koje nerijetko obilježava značajno lošiji imidž i veći broj socioekonomskih problema (kriminal, segregacija, propadanje i dr.) kao i naselja u postsocijalističkoj Europi u kojoj su velika stambena naselja iz socijalističkog razdoblja još uvijek poželjna stambena opcija, ali također sa sve češćom pojavom problema vezanih uz održavanje i brigu o zgradama i izgrađenoj okolini (zajedničkim i javnim prostorima). Posljednjih desetljeća sve češće u oba tipa naselja dolazi do iseljavanja srednjih i viših slojeva stanovnika što postupno dovodi do segregacije, ali i propadanja u socijalnom i fizičkom smislu. Navedeni negativni aspekti kvalitete stanovanja zahtijevaju donošenje nacionalnih stambenih strategija i programa obnove koji u zapadnoeuropskim zemljama postoje i provode se, a u većini postsocijalističkih zemalja ne postoje, u čemu Hrvatska nije iznimka. Obnova stambenih naselja neizostavan je dio stambene politike svake zemlje kojim se može ublažiti ili spriječiti daljnje opadanje kvalitete života stanovnika tih naselja.
Poznoantično višinsko naselje Burgbichl pri Irschnu v dolini Drave na avstrijskem Koroškem je bilo do sedaj raziskano v dveh arheoloških akcijah. Burgbichl leži na križišču ene glavne poti v ...jugovzhodnih Alpah – poti po Dravski dolini – in prečne poti, ki poteka iz Italije čez prelaz Gailpass (Gailbergsattel). Ker hrib kasneje ni bil poseljen, so antične zgradbe izredno dobro ohranjene: na severu obkroža približno hektar veliko poselitveno območje masiven obodni zid. Delno so bili izkopani deli vhoda in obzidja, velika stanovanjska stavba, dve obrtni območji, vodni zbiralnik in zgodnjekrščanska cerkev. V cerkvi s prizidkom na vzhodu sta ugotovljeni dve gradbeni fazi. Pomemben je dokaz o uporabi marmorja na več mestih: za prag, stopnico in okrasitev prezbiterija. V osrednjem delu prezbiterija je jama za relikviarij. Doslej sta bila odkrita dva grobova – eden v grobnici. Pri poznoantičnih najdbah iz 5. in 6. st. gre za tipičen spekter, znan s sočasnih najdišč, z množico grobe keramike, posameznimi uvoženimi kosi keramike, novci in fibulami. Posebnost je koščena pasna spona, okrašena s koncentričnimi krožci s pikami. Na več mestih na hribu so vidni ostanki starejše uporabe prostora, tudi med najdbami je veliko predmetov iz rimskega imperialnega obdobja. Razumevanje teh starejših najdb v povezavi z očitno aktivnostjo na najdišču v obdobju od 1. do 3. st. bo vsekakor med glavnimi cilji prihodnjih raziskav.
Mengeš ima bogato in pestro arheološko zgodovino, njegovo poselitveno podobo v preteklosti pa izrisujejo številne (četudi naključne) najdbe. Najzgodnejše zanesljivo potrjene sledi poselitve ...najdemo na hribu Gobavica. Poseljen je bil verjetno že v pozni bronasti dobi, zanesljivo pa v starejšem halštatskem obdobju (Ha C), ko je bil utrjen s kamnitim obzidjem. Njegovi prebivalci so dočakali prihod Rimljanov.
Sočasno z višinsko naselbino so sledi poselitve izpričane tudi v nižini. Severovzhodno od Gobavice je bila najdena naselbinska plast, domnevno iz pozne bronaste dobe. Na jugovzhodnem vznožju Gobavice (danes območje OŠ Mengeš) je bila v letih 2021/22 odkrita večfazna naselbina. Najstarejši arheološki ostanki (stavbe in najdbe) datirajo v čas pozne bronaste dobe, sledijo halštatske, latenske, antične in poznoantične najdbe, ki kažejo na dokaj kontinuirano rabo tega prostora.
Prazgodovinska grobišča so se raztezala od severovzhoda (Staretova drevesnica) do jugovzhoda (Zavrti, Grobeljska cesta, Zoranina in Zadružniška ulica). Pod Oranžerijo je bila najdena posoda-domnevno žara, ki nakazuje potencialno grobišče. Še eno grobišče je bilo na območju Puščave na Gobavici. Nekaj grobov je bilo najdenih tudi v Malem Mengšu ob gradnji obvozne ceste. Ali gre tu samo za ostanke nekropole ali morda tudi sočasne naselbine, bo verjetno bolje razvidno po obdelavi rezultatov raziskave. Vsa grobišča, razen tistega v Puščavi in morda pri Oranžeriji, kažejo na so- časnost skeletnega in žganega pokopa.
Krugovi i keramika kroz stoljeća Šošić Klindžić, Rajna; Kalafatić, Hrvoje; Šiljeg, Bartul ...
Prilozi Instituta za arheologiju u Zagrebu,
12/2019, Letnik:
36, Številka:
-
Journal Article, Paper
Recenzirano
Odprti dostop
U radu se prikazuju rezultati arheoloških istraživanja na osam nalazišta sopotske kulture na području sjeverno od Đakovštine. Nalazišta su u raznim stupnjevima istraženosti – od zračne daljinske ...prospekcije i rekognosciranja, do arheološkoga iskopavanja te primjene magnetometrijske metode. Istraživanjima se ustanovilo kako su nalazišta sopotske kulture mnogo većega opsega i mnogo kompleksnije strukture nego što se to do sada smatralo te se predlaže reevaluacija dosadašnjih spoznaja. Sva su naselja omeđena s jednim ili više opkopa, osim naselja Đakovo – Grabrovac/Ciglana za kojega nije moguće utvrditi da li je imalo opkop, budući da je veći dio nalazišta uklonjen aktivnostima ciglane. Nalazi s osam naselja analizirani su tipološki i kronološki u kontekstu ostalih nalazišta sopotske kulture na području Slavonije.
The paper presents the results of archaeological research at eight sites of Sopot culture in the area north of the town of Đakovo. The sites are in various stages of investigation – from aerial remote sensing and reconnaissance, to archaeological excavation and the application of the magnetic survey. It has been established through recent research that the sites of the Sopot culture are of a much larger scale and of a much more complex structure than previously thought, and it is proposed to re-evaluate the current interpretations. All settlements are enclosed by one or more ditches, except for the Đakovo – Grabrovac/Ciglana settlement for which it is not possible to determine whether it had a ditch, since most of the site was removed by the activities of the brickworks during the 20th century. The findings from eight settlements were analysed typologically and chronologically in the context of other sites of Sopot culture in Slavonia.
Sondiranje na Sloki gori in Vinjem hribu nad Vinom, ki je bilo opravljeno v letu 1999 v okviru raziskav prazgodo- vinskih utrjenih naselij na Dolenjskem, osvetljuje severozahodni rob poselitve ...dolenjske halštatske skupnosti. Gre za manjši višinski naselbini v hribovitem zaledju Ljubljane, na obeh sta bili ugotovljeni dve poselitveni oz. gradbeni fazi, ki ju po sicer skromnih najdbah lahko datiramo v mlajše halštatsko obdobje.
S sondiranjem, opravljenim leta 1998, smo odkrili, da je bilo Gradišče obljudeno v petih arheoloških obdobjih. Najstarejši obiski vzpetine segajo morda že v neolitik, vsekakor pa v starejši del ...bakrene dobe, ko vzpetina še ni bila utrjena. V pozni bronasti dobi je naselje dobilo lesen opaž, napolnjen z zemljo, ki je svoj konec doživel v požaru. V starejši in mlajši železni dobi je bilo naselje obdano s kamnitim suhim zidom. V halštatski dobi je bil zid širok okoli 2 m, v latenski je bil ožji, v širino je meril okoli 1,2 metra. Posamezne najdbe govorijo za prisotnost človeka tudi v času pozne antike. Ker pa iz tistega časa ni sledov utrditve, je vzpetina verjetno služila kot občasno pribežališče.
V prispevku so predstavljene glavne značilnosti nižinskega najdišča Hotinja vas na Dravskem polju iz starejše železne dobe, iz stopnje Ha C2–C2/D1. Najdišče je bilo odkrito v sklopu raziskav, ki so ...spremljale gradnjo slovenskega avtocestnega križa. Glavna pozornost je usmerjena na predstavitev odkritih stavbnih ostalin, naselbinskega tlorisa in pokazateljev njegove ureditve. Predstavljene so dejavnosti, ki so bile ugotovljene na podlagi najdb in naravoslovnih analiz. Naselje je bilo domnevno kratkotrajno in je časovno opredeljeno na podlagi študije najdb, statistične analize radiokarbonskih datacij in značilnosti stratigrafske sekvence. Prikazana sta značaj naselja in primerljivost z drugimi, predvsem ruralnimi železnodobnimi nižinskimi naselbinami v Panonski nižini.
V prispevku predstavljamo železnodobno središče v Podzemlju. Kronološki pregled starih raziskovanj naselja in pripadajočih grobišč dopolnjujemo s predstavitvijo prvih rezultatov novih ...naselbinskih izkopavanj na južnem vrhu Kučarja, kjer sta bili odkriti dve stopnji halštatske poselitve. Prvič so bile raziskane ostaline obrambnega nasipa, najverjetneje ruševine zidu, s katerim je bil južni vrh obdan šele v mlajši fazi. Na tem območju so bile ohranjene tudi sledi poselitve iz mlajše železne dobe.
Raziskave na južnem vrhu Kučarja in odkritje grobišča na Pezdirčevi njivi na zahodni strani naselja pomembno dopolnjujejo naše vedenje o razvoju železnodobnega središča v Podzemlju.
Na grobišču, najverjetneje planem, ki še ni v celoti raziskano in zamejeno, sta bili odkriti dve skupini grobov, ki ju datiramo na sam konec halštatskega obdobja in v mlajšo železno dobo, pri čemer slednja nedvomno sodi v viniško kulturno skupino.
Obe raziskavi sta še v teku in bosta celovito predstavljeni v prihodnjih letih.
PDF
