Raziskava se je osredotočila na povezavo med neformalnim izobraževanjem in ohranjanjem kulturne dediščine v lokalnem okolju, za katerega so značilne večkulturnost in migracije. V okviru študije ...primera so bile uporabljene kvalitativne metode raziskovalnega dela, s katerimi je bilo analizirano izobraževanje v 28 študijskih krožkih v društvu Anbot za obdobje 2003–2011.Ugotovitve kažejo, da je izobraževanje učinkovito pri ohranjanju kulturne dediščine, ker je nastala tesna povezanost med prostovoljnim delom in strokovnim znanjem. Učinkovito je tudi pri konstruiranju lokalne identitete, saj sta se z delovanjem društva razvila pomensko okolje in skupnost, s katero se ljudje identificirajo.
Avtorica v prispevku preučuje povezave med neformalnim izobraževanjem odraslih in razvojem socialnega kapitala v lokalnem okolju. Ugotavlja, kako izobraževalni program za odrasle UŽU Izzivi podeželja ...prispeva k ustvarjanju soci- alnega kapitala na podeželju. V ta namen najprej opredeli osnovno terminologijo: definira podeželje, socialni kapital in predstavi izobraževalni program UŽU Izzivi podeželja. Empirični del temelji na kvalitativni analizi. Na primeru neformalnega izobraževalnega programa za odrasle UŽU Izzivi podeželja je bila izvedena primerjalna analiza med skupino oseb, ki niso bile vključene v program UŽU Izzivi po- deželja, in udeleženci programa. Pokazalo se je, da obstajajo nekatere razlike glede posameznih elementov socialnega kapitala. Največje razlike se kažejo v socialnih omrežjih in normah recipročnosti.
Usposobljenost strokovnih delavcev v izobraževanju odraslih je eden od dejavnikov kakovosti, ki pripomore k vključevanju v vseživljenjsko učenje. Ugotavljamo rast vključevanja v neformalne programe ...za odrasle, pa vendar zmanjševanje vlaganj javnih financ v splošno neformalno izobraževanje odraslih glede na načrte (Analiza ReNPIO 2005–2008, 2010). Pri odraslih se, poleg primanjkljaja izobrazbe, spretnosti in poklicnih ter strokovnih kompetenc, ki je pogostejše pri nižjeizobraženih in skupinah posebne družbene skrbi (odrasli s posebnimi potrebami, drugače ranljive in marginalne skupine, Romi in raz- lične etnične skupnosti …), srečujemo še s situacijskimi in dispozicijskimi ovirami. Te ustvarjajo temeljne ovire za uspešno vključevanje v vseživljenjsko učenje, kar pa pogosto pogojuje tudi razvoj temeljnih zmožnosti. Izobraževanje odraslih z ustrezno usposobljenimi strokovnjaki je eden od pomembnih družbenih mehanizmov za doseganje ciljev, opredeljenih v strateških dokumentih Evropske unije. Pred nami so velika vprašanja, saj nacionalna zakonodaja pomanjkljivo opredeljuje potrebno izobrazbo, znanje in kompetence strokovnih delavcev v izobraževanju odraslih (ZOFVI, 1996 s sprem.; ZIO, 1996 s sprem.), nekoliko doslednejša je nacionalna politika izpopolnjevanja in usposabljanja strokovnih delavcev za posebne izobraževalne programe za odrasle z javno veljavnostjo in dejavnosti izobraževanja odraslih (t. i. infrastrukturne dejavnosti: informiranje in svetovanje, samostojno učenje, kakovost …).
Država lahko z raznimi spodbudami povečuje vključenost odraslih (vseh odraslih ali izbranih ciljnih skupin) v izobra- ževanje. Spodbujanje vključenosti odraslih v izobraževanje omenjajo tudi domači ...in mednarodni strateški dokumenti. Prenovljeni strateški okvir na področju izobraževanja in usposabljanja postavlja v ospredje povečanje vključenosti niz- ko izobraženih v izobraževanje. V Sloveniji je vključenost odraslih v izobraževanje na razmeroma visoki stopnji, vendar pa so v vključenosti velike razlike glede na starost in izobrazbo udeležencev. V izbranih državah EU (Finska, Švedska, Združeno kraljestvo, Nizozemska, Avstrija in Belgija) so odraslim na voljo različne oblike materialnih spodbud za izobraževanje (brezplačno izobraževanje, štipendije, denarni dodatki, posojilo za izobraževanje, davčne olajšave, indi- vidualni izobraževalni računi, vavčerji, čeki za izobraževanje). Avstrija, Finska in Belgija imajo tudi podrobno urejen izobraževalni dopust. V Sloveniji bi bilo treba krepiti materialne spodbude odraslim za izobraževanje, nekatere od njih pa preoblikovati. Sprejeti bi bilo treba tudi novo resolucijo o nacionalnem programu izobraževanja odraslih.
Zakon o knjižničarstvu (2001) je razvoj storitev splošnih knjižnic usmeril v organiziranje dejavnosti za vseživljenjsko izobraževanje, k spodbujanju bralne kulture in v organizacijo kulturnih ...prireditev. Zlasti manjše knjižnice si v svojih lokalnih okoljih prizadevajo postati informacijsko-izobraževalna središča in hkrati prostori druženja. Članek predstavlja dejavnosti, s katerimi poskuša Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin zadovoljiti intelektualne in kulturne potrebe svojih odraslih uporabnikov. Primer manjše knjižnice dokazuje, da se kulturno poslanstvo in izobraževalna funkcija neposredno povezujeta ter prepletata s socialno vlogo, ki jo ima knjižnica v življenju posameznika in lokalne skupnosti.
Prispevek razvija tezo, da je evalvacija tudi v neformalnem izobraževanju odraslih sestavni del andragoškega procesa. Prvi del prispevka umešča evalvacijo na področje neformalnega izobraževanja ...odraslih in raziskuje, kako so v teoretskih delih opredeljene glavne faze sodobnih evalvacijskih procesov. V drugem delu prispevka pa so predstavljeni rezultati empirične raziskave, s katero je avtorica preverjala izhodiščno tezo in ugotavljala značilnosti in probleme posameznih faz evalvacijskega procesa na primeru dveh izbranih znanstvenih posvetov kot oblikah neformalnega izobraževanja odraslih.
Znanje in razumevanje sta dobrini, ki ju ne moremo pridobiti in ustvariti enkrat za vselej, saj nista nikoli končani. Učenje je naloga za vse življenje, pomeni približevati si znanje in tudi ...življenje, pri čemer je poudarek na človekovi spodbudi. Življenje se nenehno spreminja in zahteva od nas, da se prilagajamo spremembam, zato izobraževanje zgolj po formalnih poteh sodobnemu človeku ne zadostuje več. Mnoga uporabna znanja pridobivamo po neformalni poti, v mnogih različnih okoljih in okoliščinah. Učimo se od ljudi, s katerimi živimo in delamo, zato je prav, da svoja razmišljanja usmerimo tudi v pogoje in okolja, kjer se ta učenja dogajajo. Ko so pogoji dobri, ko so odnosi kakovostni in je okolje spodbudno, bo učenje kakovostnejše, znanje pa trajnejše. Ljudje se raje učimo od posameznikov, ki jim lahko zaupamo, ki so dostopni, prijazni in nam znajo prisluhniti. Ugotovitve naše raziskave in tudi predhodnih na isto temo bi lahko vodile v razmislek o tem, kako izboljšati formalne mentorske odnose, ki so zelo pogosta oblika izobraževanja na delovnem mestu, in s tem njihovo učinkovitost.
V sodobni družbi ima znanje vse večji pomen za gospodarski in družbeni razvoj. Zaradi naraščajočega pomena znanja je potreba po višji izobraženosti vseh generacij kot tudi po stalnem obnavljanju in ...dopolnjevanju znanj vse večja. V zadnjih letih e-izobraževanje postaja vse bolj pomembno tudi za odrasle osebe, saj spodbuja vseživljenjsko učenje ter osebni in profesionalni razvoj. V prispevku so predstavljena dognanja raziskav o študiju na daljavo za odrasle in analiza ankete, ki smo jo izvedli med udeleženci v izobraževanju odraslih na Ljudski univerzi. Starejši se počasi le začenjajo zavedati prednosti in priložnosti e-izobraževanja, ker jim omogoča izobraževanje in pridobivanje znanja, ki jih posameznik potrebuje za delo v vsakdanjih življenjskih situacijah in v družbi nasploh.
Avtorica v prispevku prikazuje stanje in značilnosti neformalnega izobraževanja odraslih v Sloveniji v mednarodni primerjavi z EU-27. Analiza je narejena za leto 2007 na podlagi podatkov Ankete o ...izobraževanju odraslih, ki je prva taka anketa na ravni EU. Nacionalni in mednarodni dokumenti poudarjajo predvsem pomen izobraževanja odraslih z vidika gospodarske- ga razvoja in socialne vključenosti. Podatki kažejo, da vključenost odraslih, starih 25 do 64 let, v neformalno izobraževanje presega povprečje EU-27, vendar pa se v vključenosti kažejo velike razlike glede na starost, doseženo izobrazbo, status ak- tivnosti in poklic. Podobno se kažejo tudi razlike v povprečnem trajanju izobraževanja na udeleženca. Večina izobraževanja je povezana s potrebami dela, a je delež manjši od povprečja EU-27. Najpogostejši razlog za izobraževanje je razvoj kariere ali izboljšanje kariernih možnosti, drugi razlogi so veliko manj pomembni. V strukturi udeležencev neformalnega izobraže- vanja po področjih izobraževanja največji delež odpade na družbene vede, poslovne vede in pravo, Slovenija od povprečja EU-27 najbolj odstopa po večjem deležu udeležencev učenja tujih jezikov. V Sloveniji bi veljalo spodbuditi večjo vključenost odraslih v izobraževanje, predvsem tistih skupin, ki se redkeje vključujejo v izobraževanje. Ker je pogosta ovira v izobraže- vanju odraslih krajevna nedostopnost izobraževanja, bi bilo treba spodbujati enakomernejšo razporeditev organizacij, ki izvajajo neformalno izobraževanje. Spodbujati bi bilo treba tudi pogostejšo rabo interneta, ki je pomemben vir informacij o izobraževalnih možnostih, predvsem pri nizko izobraženih in starejših.
PDF
