RTV Slovenija je o razstavi fotografij in Mirku Vovku objavila prispevek v informativni oddaji Odmevi. V Knjižnici Blaža Kumerdeja Bled ga je intervjujala novinarka Marjeta Klemenc.
Materialne omejitve ter inercija »komunitaristične« miselnosti, ki izhaja iz tradicionalizma in socializma, so tudi v stanovanjskem načrtovanju in urbanizmu izrinjale pozornost do vprašanj o ...individualni svobodi in zasebnosti človekovega bivanja. To praznino poskuša avtor zapolnjevati z opravljeno raziskavo na Koprskem, tako da izkustveno gradivo sistematizira v šest tipov zasebnosti: vizualno, akustično, informacijsko-komunikacijsko, glede na obiske, emisije in varnost. Zasebnost obravnava kot obvladovanje, ne pa kot apriorno izključevanje vplivov ali samega sebe iz okolja. Težavnost uveljavljanja zasebnosti se povečuje z zgoščanjem naseljevanja in še posebno v vse bolj privlačnem obalnem pasu, kar terja bolj domiselno odzivnost tudi v arhitekturi in urbanizmu.
Podiplomski študij urbanističnega oblikovanja na Joint Centre for Urban Design, Oxford Polytechnic, je organiziran kot redni 15 mesečni študij, ki je razdeljen v dve stopnji: 9-mesečni ...specialistični in 15-mesečni za pridobitev magistrskega naziva.
Mednarodno gibanje za renesanso širšega zdravstvenega varstva Zdrava mesta je projekt dveh sektorjev Svetovne zdravstvene organizacije, in sicer sektorja za pospeševanje zdravja in sektorja za ...varstvo okolja. Nastalo je kot posledica že pred desetletjem začete strategije SZO pod geslom Zdravje za vse do leta 2000. Prva mednarodna konferenca tega gibanja je bila leta 1986 v Ottawi.
Tito je Slovenijo rad obiskoval, včasih sam, drugič s tujimi državniki ali delegacijami. Večkrat je obiskal Primorsko, kjer so ga sprejemali v različnih tovarnah, na mestnih trgih ali pa je bil gost ...političnih, kulturnih in športnih prireditev. Egiptovski predsednik Gamal Abdel Naser je Slovenijo obiskal trikrat. Prvič leta 1958, drugič leta 1960 in takrat sta si s Titom v Kopru ogledala tovarno Tomos. Ženi obeh predsednikov pa sta si ogledali tovarno igrač Mehanotehnika v Izoli. Tretji Naserjev obisk v Sloveniji je bil maja 1963.
Potem, ko sta se starša, oba s Kozjanskega, v petdesetih letih 20. stoletja zaposlila in naselila v Mariboru, so obiski mamine domačije v Veračah postali stalnica. Skoraj vsak vikend je mlada družina ...obiskovala starša, stara starša oz. tasta in taščo. Šlo je za obiske, pomoč pri delu, vzdrževanje družinskih vezi in tudi za preskrbo z doma pridelano hrano.Na fotografiji je družina Hederih, oče je očitno fotografiral, najmlajše članice pa še ni bilo. Posnetek je nastal pred domačijo z leseno hišo s slamnato streho, v kateri sta stara starša prebivala. Ob hiši so domačijo tvorili še gospodarsko poslopje s sodarsko delavnico in kletjo, manjši lesen hlev, pa tudi vrt, nekaj njiv, nekaj gozda in nekoliko stran od domačije še vinograd.Ohranjanje stika z domačim krajem je za družino predstavljalo stik urbanega načina življenja s krajem izvora, pa tudi pomemben stik otrok s podeželjem, delom in družinskimi koreninami.Domačija še obstaja, stanovanjske hiše in hleva ni več, dograjena je novejša bivalna hiša. Zanimivo je, da so tudi vsi psi, ki so na tej domačiji živeli pozneje, bili nenavadno podobni temule. In pručka je še vedno tam.Slika
»Moja enomesečna malenkost« je v naročju brata Cvetka ml. Da mu »štručka« ne bi padla iz rok, so ga posedli na pručko. Ob naju je, z muco v rokah, počepnila mama Fanika, oče Cvetko st. pa se je ...ponosno postavil ob svojo družino in ob mercedes, uvožen iz Nemčije.Družina Konec se je iz Celja pogosto odpravila na obisk k sorodnikom na mamino rojstno domačijo v Trško Gorco pri Kalobju, kjer so imeli takrat daleč na okoli poznano gostilno Vrečko, po domače pri Žogan.Na veliki živinorejski kmetiji z ogromnimi travniškimi površinami, sadovnjaki in vinogradi se je z gostilničarstvom začela ukvarjati moja babica Leopoldina Žogan, por. Selič. Po smrti prvega moža, padel je v prvi svetovni vojni, se je poročila z Matijem Vrečkom, mojim dedkom, ki se je predvsem posvečal gospodarjenju na kmetiji in ob tem bil tudi strasten lovec ter daleč na okoli poznan kot vzreditelj konj in voznik konj kasačev, ki je dosegal lepe uspehe na hipodromih doma in po Evropi. Babica je po dedkovi smrti leta 1953 prevzela skrb tudi kmetijo. Po njeni smrti leta 1958 pa je na domačiji zagospodaril njen najstarejši sin iz prvega zakona Jože Selič.Prispevala: Polona Konec
PDF
