Spremembe v vrednostnih sistemih, načela okoljske etike, se morajo udejaniti v materialnem življenju družbe in posameznika ter vplivati tudi na razumevanje in vrednotenje geografskega okolja. ...Potreben je premik od pretežno antropocentričnega pojmovanja geografskega okolja, ki ni (več) zgolj arena gospodarstva in bivalno okolje človeka, ima tudi ekosistemski, varovalni pomen.
In order to improve the knowledge on environmental impacts of current production systems and to find the solutions to reduce the negative impacts effective multi-approach environmental assessment ...methodologies are required. The environmental impacts assessed in complex systems, such as agriculture and food production, are prone to higher uncertainties. Therefore, field-specific standardization of the assessment procedures based on multiple screening studies are required to make the assessment outcome less vulnerable. The procedure array pairing for the formation of production step emission inventory is an important methodological process in environmental impact assessment. Initial production data was coupled with specialized databases, models found in scientific literature and environmental category characterization guidelines in order to construct an environmental impact methodological framework specific to four case studies of traditional food production.
Analiza okoljskih vplivov dejavnosti agroživilskega sektorja je večplastno opravilo, ki nas pogosto privede do precej negotovih ocen. Oceno vpliva na okolje, v kateri hkrati obravnavamo več vidikov obremenjevanja okolja, lahko izboljšamo s področno-specifično standardizacijo postopkov presoje, ki temelji na podlagi konkretnih primerov iz proizvodnje. Oblikovanje nabora postopkov za pripravo emisijske evidence posameznih proizvodnih korakov je pomemben proces ocenjevanja vplivov na okolje. V našem delu smo eksperimentalne in proizvodne podatke podprli s specializiranimi zbirkami podatkov, modeli iz strokovne literature ter smernicami za karakterizacijo okoljskih kategorij. Predstavljen metodološki okvir smo oblikovali za oceno okoljskega vpliva štirih primerov iz proizvodnje tradicionalnih živil.
Prispevek je usmerjen k celovitemu sooblikovanju pogojev za tvorno izobraževanje o učinkovitih, konkretnih prispevkih k trajnostni razvojni usmeritvi, s poudarkom na grajenem okolju oziroma ...arhitekturi. Opredeljuje vlogo izobraževanja o grajenem okolju oziroma arhitekturi v konceptu trajnostnega razvoja; določa izhodišča za prilagajanje načinov posredovanja arhitekturnih vsebin ter opredeljuje izobraževalne vsebine in njihove predstavitve glede na razvojne sposobnosti ciljne publike. Predstavlja torej razmislek o opredmetenju pojma trajnostni prostorski razvoj za oceno osveščenosti otrok in mladostnikov o »trajnostnih arhitekturnih« temah ter tudi za ugotavljanje usposobljenost vzgojiteljev in učiteljev za posredovanje znanja s področja grajenega okolja v povezavi s trajnostnim razvojem. Konkretizacija pomeni izbor in vizualizacijo aktualnih konkretnih pojavov v prostoru za izbrano ciljno publiko – v prispevku so prikazani vzorčni primeri. Prispeva k razvoju »kulturne« dimenzije trajnosti prostorskega razvoja. Prizadevanja vodijo k razvoju sistema vseživljenjskega učenja o arhitekturi ter njenem vplivu na naš vsakdan in naš jutri.
Prispevek obravnava odnos do kulturnih in naravnih kvalitet prostora pri populaciji, ki končuje osnovnošolsko izobraževanje. Prepoznavanje prostorskih vrednot lahko štejemo med tiste veščine ...aktivnega prebivalstva, ki so temeljne za premišljeno delovanje v bivalnem in funkcionalnem prostoru posameznika. Hkrati je za prostorske stroke koristen tudi vpogled v prostorski vrednostni sistem prihodnjih potencialnih investitorjev.
Predstavljeni so rezultati raziskave o pojmovanju kvalitet prostora vzorčne populacije (N=188) štirih osnovnih šol. V povezavi z drugimi raziskavami s tega področja ugotavljamo načelno prepoznavanje kvalitet prostora s strani mladostnikov, vendar hkrati tudi omejeno zmožnost prenosa tega védenja v njihovo lokalno bivalno okolje. Sklepamo lahko o njihovem slabem poznavanju vzročno-posledičnih razmerij pri posameznih procesih v naravnem in oblikovanem prostoru. Vzrok za pomanjkljivo uresničevanje trajnostnega vedenja mladostnikov na ravni lokalnega bivalnega prostora pripisujemo predvsem vplivom domačega socialnega okolja. Iz površinskega zavedanja kvalitet in ranljivosti prostora (grajenega in naravnega) lahko sklepamo tudi o pomanjkljivih in nekoherentnih učnih vsebinah v procesu splošnega izobraževanja. Rešitve vidimo v dopolnjevanju učnih metod in tehnik ter premišljeno zastavljenih učnih ciljih, ki bi jih povezali v bolj življenjsko in logično celoto.
Izkušnje, ki jih pridobimo v prostoru (ne)posredno vplivajo na proces izobraževanja oz. na samo učno okolje. Prav zato je najbolj produktivno tisto učno okolje, ki temelji na izkustvenem učenju. V ...tej raziskavi je izkušnja prevzela vodilno mesto pri oblikovanju didaktičnih pristopov k poučevanju geografije in opredeljevanju učnih stilov, oblik in metod oz. k ustvarjanju reprezentativnega geografskega učnega okolja.
Case studies of environmental impact assessment were performed for production steps of three traditional food production lines (dairy cow breeding, dry-cured ham, Brassica sp. growing) in order to ...examine the previously constructed methodological framework. The emission inventory was obtained on the basis of initial experimental data. The emissions were aggregated accordingly for the characterization to environmental impact categories. The contribution of studied process steps to several environmental impact categories was assessed (greenhouse gas emission, acidification potential, eutrophication potential, use of resources and use of agricultural land).
V tem prispevku predstavljamo končne rezultate ocenjevanja vplivov konkretnih primerov iz proizvodnih linij tradicionalnih živil na okolje. Na primerih uvajanja inovacij v proizvodnje linije v proizvodnji tradicionalnih živil (sir, pršut, cvetača) smo preverili ustreznost vnaprej vzpostavljenega metodološkega ogrodja za ocenjevanje vplivov na okolje. Na podlagi eksperimentalnih podatkov smo opravili popis emisij, iz popisa pa smo izračunali doprinos proizvodnih postopkov k posameznim kategorijam okoljskih vplivov. Glede na dostopnost in kakovost podatkov smo ocenili doprinos različnih postopkov pridelave k več kategorijam obremenjevanja okolja (izpusti toplogrednih plinov, prekurzorji kislega dežja, prekomerno kopičenje hranil v okolju, potencial za nastajanje ozonskih lukenj, raba kmetijskih površin in raba drugih virov).
Izziv sodobnega časa ni vezan samo na hiter tempo življenja, veliko obveznosti in čim večjo učinkovitost v delovnem procesu, ampak je tudi v dojemanju grajenega in naravnega okolja v vsakodnevnem ...ritmu. Kolikokrat smo se pri hitenju s sestanka na sestanek zalotili, da nas zmotijo težko dostopna lokacija, zasedenost parkirišč, slaba vzdrževanost prostorov, neurejena klimatizacija. Po drugi strani se nam pogled spočije na zelenih parkovnih nasadih, pretakanju vode, ugodno se počutimo v lično urejenih prostorih. Vse to podzavestno in tudi zavestno opažamo, zaznavamo, si zapisujemo v spomin. Sinergični učinek tega odnosa človeka in okolja je bila tematika sociopsihološke raziskave, ki je predstavljena v nadaljevanju. Gre za odnos posameznika ali skupine do nepremičnin, in sicer glede na tehnične, socialne, psihosocialne, zgodovinske in ekonomske vplive. Ukvarja se z analizo odnosa med nepremičninskim statusom družine in klimo, samoevalvacijo članov, vrednotami, drugimi orientacijami, življenjskim slogom ter identiteto ali učinkovitostjo posameznikov.
Med delom prebivalcev Mestne občine Koper se je oblikoval izrazito negativen odnos do Luke Koper, upravitelja edinega slovenskega pristanišča, ki naj bi svoje dejavnosti razširilo na tretji pomol. S ...pomočjo anketiranja smo prikazali, kakšen je dejanski odnos do Luke Koper na ravni celotne občine, zakaj je prišlo do negativnega odnosa med delom prebivalstva, katere skupine nasprotujejo širitvi ter kakšne okoljske vplive pristanišča zaznavajo na različnih območjih v občini.
Contemporary Slovene rural areas as multifunctional localities with heterogeneous and mosaic structures and, exposed to enormous restructuring, are trapped between traditional processes and ...structures on one side and modern development processes on the other. Goriška (predominately a rural area) is part of a strongly integrated cross-border region with a very diverse geographical structure, huge historical, cultural and natural heritage and a significant share of LFAs with increasing levels of inter-regional disparities. This paper focuses on networking of SMEs in these Slovene rural areas. The results confirm the complex nature of the relationships between favourable business environments (built-up and supportive business milieu) and processes of embeddedness and international integration.
Sodobno slovensko podeželje kot večfunkcijski prostor z izjemno heterogeno in mozaično strukturo doživlja velike spremembe, saj je ujeto med kolesje tradicionalnih procesov in struktur ter sodobnih razvojnih procesov. Goriška statistična regija (»pretežno podeželsko območje«) ima kot del močno povezanega čezmejnega območja zelo raznoliko geografsko strukturo, bogato zgodovinsko, naravno in kulturno dediščino, omejene, a specifične pogoje za kmetovanje in se sooča s pomembnimi medregionalnimi razlikami. Članek se osredotoča na vzpostavitev mrežnih povezav majhnih in srednjevelikih podjetij na podeželju. Rezultati potrjujejo zapleten sistem odnosov med podjetniškim okoljem (grajenim in spodbudnim) in vpetostjo v lokalno okolje na eni in vključenostjo v mednarodne tokove na drugi strani.