Prostorsko urejanje območij za pešce, ki zagotavlja bolj zdravo in vključujočo ulično krajino, je lahko močan mehanizem za izboljšanje varnosti in udobnosti pešačenja v afriških mestih. Avtorja v ...članku predlagata pristop k analizi hodljivosti na več prostorskih ravneh, s katerim se lahko določijo ulice, primerne za pešce, in problematična območja, ki zahtevajo manjše izboljšave (npr. popravilo pločnikov, boljše vzdrževanje stavb ter ureditev ulične razsvetljave in javnih klopi). Raziskovalni okvir, ki temelji na uporabi GIS, sta uporabila za središče Cape Towna v Južni Afriki, ki se spopada s kompleksnimi družbenimi in okoljskimi izzivi. Za vsak segment ulice s prehodom za pešce sta z orodjem za virtualno presojo območij za pešce zbrala podatke o okoljskih kazalnikih na mikro- in mezoravni ter proučila kakovost javnega prostora. Rezultate, dobljene z navedenim sestavljenim orodjem za presojo ulic, sta pomnožila z normalizirano vrednostjo mere prostorske sintakse (tj. integracije), na podlagi česar sta določila poti v mreži, ki so med seboj najbolj povezane in najbolj potrebne prenove. Z Jenksovo metodo naravnih mej sta razvrstila rezultate za vsak segment, na podlagi česar sta ugotovila, da so ulice, ki so najbolj potrebne prenove, zgoščene v Bo-Kaapu, razmeroma slabo razvitem, večkulturnem in hribovitem predelu v zahodnem delu Cape Towna. Na koncu sta predstavila priporočila za izboljšanje kakovosti mestnega okolja in splošne privlačnosti mesta za pešce. Predlagana metodologija omogoča učinkovitejše upravljanje krajev in razvrščanje potreb mesta po izboljšavah, s čimer se zmanjšajo stroški in poraba časa.
Javni interes je izhodišče za strateške usmeritve izobraževanja odraslih (IO) v Sloveniji, a trenutno v njem manjkajo okoljske teme. To vrzel v upoštevanju izobraževalnih potreb in skupin ...predstavljamo s ciljem dopolniti sistemske dokumente ter utemeljiti vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR) kot strateško prioriteto. Z uporabo kvalitativne metodologije smo analizirali najnovejše dokumente in druge vire iz obdobja 2010–2020 s treh vidikov: sistema, raziskovanja in prakse. Ugotavljamo, da nepoznavanje, neupoštevanje in nezanimanje za VITR ovirajo njegov razvoj. Z VITR lahko izobraževanje odraslih postane vključujoč ter na potencialih in prednostih ciljnih skupin utemeljen proces. Trenutna usmeritev v povečanje temeljnih zmožnosti in okoljske zavesti z javnoveljavnimi programi in promocijo ne zadostuje za razvoj kritične andragoške prakse in sinergij med akterji, ampak velja začeti več (in drugačne) raziskave in preoblikovati sistem iz hierarhičnega v krožnega. Širše razumljen javni interes zato ne izključuje, ampak le dopolnjuje trenutno zastavljeno prihodnje desetletje slovenskega izobraževanja odraslih.
Zanimalo nas je, ali lahko morebitne statisticno znacilne razlike glede na demografske znacilnosti udeležencev kažejo na medgeneracijsko razlicna dojemanja bivalnega okolja. Za proucevanje smo ...uporabili metodologijo, ki sloni na kvantitativni metodi. Starejši udeleženci raziskave so porocali o vecjem zadovoljstvu, vecjem obcutku družbeno- ekonomske homogenosti soseske, boljših sosedskih odnosih in boljših obcutkih glede vzdrževanja grajenega okolja kot mlajši udeleženci. Zanimivo pa je, da mlajši udeleženci raziskave izražajo višjo stopnjo strinjanja glede vandalizma ter fizičnih in besednih napadov v soseski. Rezultati raziskave so bili v nasprotju s pricakovanji, saj predhodne študije pri starejših prebivalcih v primerjavi z mlajšimi ugotavljajo precej nižje stopnje strinjanja glede zadovoljstva z grajenim okoljem in pomembno višje stopnje glede kriminalitete. Rezultate si razlagamo z ugotovitvami številnih raziskovalcev, skladno s katerimi starejši ljudje še vedno na splošno raje ostarijo v svojem domu, v znanem okolju, saj se pogosto bojijo, da bi zanje prehod v kolektivno ali institucionalno življenjsko okolje neizogibno pomenil izgubo neodvisnosti, kar posledicno pomeni, da okolje sprejemajo tako, kot je. V raziskavi ugotavljamo še, da vrsta izkazanih statisticno znacilnih razlik kaže na to, da bivalno okolje, ki ima velik ucinek na zadovoljstvo in dobro pocutje, vendarle ne nudi enake kakovosti grajene socialne infrastrukture prav vsem
Novozgrajena okolja v mestih, katerih značilnosti so se spremenile zaradi neoliberalnih procesov in prednostnih odločitev, so pogosto predmet kritik zaradi pomanjkanja estetske kakovosti. Zaradi teh ...kritik postaja estetska presoja tovrstnih okolij čedalje pomembnejša, pri čemer se pojavljata ključni vprašanji, kako lahko take presoje opravimo in kako lahko njihova dognanja vključimo v zakonodajo. Avtorici članka obe vprašanji obravnavata na primeru Istanbula, pri čemer določata in razvrščata formalne estetske dejavnike na podlagi faktorske analize in analize variance izsledkov ankete, ki sta jo leta 2017 v Istanbulu opravili s tremi vzorčnimi skupinami (raziskovalci, oblikovalci in uradniki). Izsledki analiz kažejo, da se pri presojanju formalne estetike pogledi raziskovalcev razlikujejo od pogledov uradnikov in oblikovalcev. Poleg tega razkrivajo, da so značaj in identiteta, zelena gradnja in neujemanje identitete in grajenih oblik pomembni dejavniki, ki vplivajo na urbano formalno estetiko novozgrajenih okolij. Avtorici članek skleneta z razpravo o tem, kako bi lahko te dejavnike na primeru Istanbula vključili v zakonodajo.
Abstract Introduction Aimed at preparing the basis for planning evidence-based public health measures for preservation/ improvement of nurses’ work ability (WA), the objective was to assess the ...relationship between WA and sense of coherence (SOC). Methods A cross-sectional study was conducted in 2018 among 713 nurses in Croatia. The association between poor WA index (PWAI) and SOC score (SOCS), adjusted for possible confounders, was determined by binary logistic regression analysis. Results The results of univariate logistic regression analysis showed a statistically significant negative association between SOCS and PWAI (OR=0.977, 95% CI 0.968 – 0.986, p<0.001). The results of multivariate logistic analysis showed an even stronger statistically significant negative association between SOCS and PWAI (OR=0.966, 95% CI 0.954 – 0.977, p<0.001) when adjusted for confounders. Conclusions The present study suggested SOC as an important health promoting resource of nurses which might offer protection regarding work-related stress. Weak SOC could be an important explanatory factor of poor WA. Accordingly, improving SOC by implementing health promotion measures in nurses’ workplace could be an important way to increase the WA among nurses.
PDF
