Hiter razvoj in vedno večja vloga informacijsko-komunikacijskih tehnologij zahtevata bolj razvite digitalne spretnosti posameznikov. Prispevek se osredotoča na koncepta digitalnih spretnosti in ...reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih, ki bosta obravnavana tudi na podlagi empiričnih podatkov, pridobljenih v mednarodni študiji PIAAC. V uvodnem delu je podan pregled literature in so predstavljeni rezultati predhodnih raziskav s področja merjenja digitalnih spretnosti ter podatki o uporabi storitev informacijske družbe med članicami Evropske unije. V drugem delu članka analiziramo rezultate, pridobljene v študiji PIAAC. Ti rezultati so pokazali, da imata največji vpliv na uspešnost reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih starost in izobrazba, kar potrjujejo tudi rezultati drugih raziskav. Prispevek zaključujemo s predlogi za izboljšanje trenutnega stanja vključenosti vseh skupin prebivalstva v programe usposabljanja na področju digitalnih spretnosti.
V prispevku, v katerem je predstavljena študija na primeru Slovenije, smo želeli odgovoriti na vprašanje, zakaj posamezniki iz ruralnih okolij v svojem okolju manj pogosto razpoznavajo poslovne ...priložnosti. Naši podatki kažejo, da ima povečanje virov človeškega kapitala, sestavljenega iz izobrazbe, znanja, izkušenj in sposobnosti za podjetništvo, pomemben in pozitiven vpliv na identificiranje poslovnih priložnosti. Za oblikovalce ukrepov ekonomske politike so naši rezultati pomembni, saj nakazujejo, da so politike, usmerjene v podjetniško izobraževanje (predvsem tisto, ki vključuje pridobivanje izkušenj in veščin v realnem podjetniškem okolju), koristne, in to predvsem na ruralnih območjih.
In this paper, that is a country study of Slovenia, we tried to determine why individuals in rural residential areas are less likely to recognize entrepreneurial opportunities. Our results show that ...the increase in resources in human capital, consisting of education, skills, knowledge, and experiences in entrepreneurship, has a significant and positive effect on opportunity identification. For policy creators, our results suggest that policies focused on entrepreneurial education- especially education that would enable the acquisition of real-life entrepreneurial experiences and skills-are useful, especially in rural areas.
V prispevku, v katerem je predstavljena študija na primeru Slovenije, smo želeli odgovoriti na vprašanje, zakaj posamezniki iz ruralnih okolij v svojem okolju manj pogosto razpoznavajo poslovne priložnosti. Naši podatki kažejo, da ima povečanje virov človeškega kapitala, sestavljenega iz izobrazbe, znanja, izkušenj in sposobnosti za podjetništvo, pomemben in pozitiven vpliv na identificiranje poslovnih priložnosti. Za oblikovalce ukrepov ekonomske politike so naši rezultati pomembni, saj nakazujejo, da so politike, usmerjene v podjetniško izobraževanje (predvsem tisto, ki vključuje pridobivanje izkušenj in veščin v realnem podjetniškem okolju), koristne, in to predvsem na ruralnih območjih.
Transnational multilingual information platform Danube Compass, part of the DRIM project (Danube Region Information Platform for Economic Integration of Migrants) financed by the European Union's ...Danube Transnational Programme, was created with the aim to improve access to information for migrants in eight countries along the Danube river. What we have learned in the process is what this handbook is all about. Its aim is to support the creation of similar platforms in other regions and is intended for organizations and institutions involved in the integration of newly arrived migrants. It should be helpful for anyone who is thinking of gathering focused information about arriving, working and living in another country. It provides hands-on checklists and ideas about how to implement one’s own platform for supporting migrants’ integration on local or national level.
V članku predstavljamo pomen sodobne tehnologije in njen vpliv na družbeni razvoj ter uporabo v izobraževanju. Naša temeljna predpostavka je, da se bosta pogostost in kakovost uporabe izobraževalne ...tehnologije (najširše definirane) povečali s poznavanjem dejavnikov, ki vplivajo na njeno uporabo. V besedilu tako opredelimo koncept informacijske družbe in prikažemo različna mnenja o vplivu sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije na družbo. E-izobraževanje kot razširjeno obliko izobraževanja umestimo v kontekst informacijske družbe in predstavimo teorije sprejemanja tehnologije, na katerih temelji »enotna teorija sprejemanja in uporabe tehnologije« (UTAUT). Ugotavljamo, da imajo pri sprejemanju e-izobraževanja in drugih izobraževalnih tehnologijah glavno vlogo ožje socialno okolje, psihološki dejavniki in tehnične značilnosti orodja, zato morajo biti ukrepi za spodbujanje večje uporabe usmerjeni na eno od teh področij. Eden od sklepov pričujoče analize je razširitev modelov sprejemanja tehnologije s pedagoškimi vidiki e-izobraževanja, ki so pri klasičnih modelih povsem zanemarjeni.
This multilingual booklet presents a section of a comprehensive information platform on living and working in eight countries of the Danube region called DANUBE COMPASS. It provides an overview of ...basic information for easier orientation within the Slovenian healthcare system. Zdravje v Sloveniji is intended for users that are not familiar with the Slovenian healthcare system and are facing language barriers as well as for healthcare professionals who want to improve access to information and services for non-Slovenian speakers.
This multilingual booklet presents a section of a comprehensive information platform on living and working in eight countries of the Danube region called DANUBE COMPASS. It provides an overview of ...basic information for easier orientation within the Slovenian healthcare system. Zdravje v Sloveniji is intended for users that are not familiar with the Slovenian healthcare system and are facing language barriers as well as for healthcare professionals who want to improve access to information and services for non-Slovenian speakers.Ova višejezična brošura predstavlja dio sveobuhvatne informacione platform o životu i radu u osam zemalja Dunavskog regiona pod nazivom KOMPAS PODUNAVLJA (DANUBE COMPASS). Brošura daje pregled osnovnih informacija radi lakšeg snalaženja u sistemu zdravstvene zaštite Slovenije. Namijenjena je korisnicima koji nisu upoznati sa sistemom zdravstvene zaštite u Sloveniji i suočavaju se sa jezičkim preprekama, ali i zdravstvenim radnicima koji žele da poboljšaju pristup informacijama i uslugama za osobe koje ne govore slovenački jezik.
Zaradi staranja prebivalstva se razvite države vse bolj spopadajo s povečevanjem potreb po zagotavljanju ustrezne stanovanjske oskrbe za starejše ljudi in (s tem) s povečevanjem finančnih potreb za ...zagotavljanje zdravstvenih in socialnih storitev za starejše. Članekizhaja iz predpostavke, da bi lahko te potrebe zmanjšali s fizičnim (pre)oblikovanjem grajenega bivalnega okolja, s čimer bi starejšim ljudem omogočili, da bi lahko čim dlje ostali v domačem okolju, v katerem bi bili sposobni živeti čim samostojneje in čim boljkakovostno. Predstavljeni in kritično analizirani so trije pristopi: prilagajanje bivalnega okolja po načelu oblikovanja za vse, preureditev bivalnega okolja v pametno (inteligentno) okolje na podlagi podpornih tehnologij, vključitev bivalnega okolja v omrežjeoddaljenega nadzora. Izkazalo se je, da se kljub prednostim in priložnostim preoblikovanja grajenega prostora pojavljajo številne pomanjkljivosti, nevarnosti in dileme. V sklepu so predstavljena razmišljanja o načinih in možnosti uveljavitve obravnavanih pristopovv praksi; Due to ageing of the population, developed countries are dealing with increasing needs in providing adequate residential care for older people and (with this) demands in providing appropriate social and services for the elderly. This article assumes thatthese needs could be reduced with the physical (re) design of the built living environment, by which elderly people would be given the opportunity to remain in their home environments as long as possible, capable of independently living with as high a quality of life as possible. Three approaches are presented and critically evaluated: adaptation of the living environment according to the principles of design for all, arrangement of living environments in the smart (intelligent) environment based on the assistive technologies, integration of the living environment into a remote monitoring network. It turns out that despite the advantages and opportunities of the built environment redesigning many weaknesses, risks and dilemmas appear. In the conclusion, some ideas are presented on how approaches discussed could be implemented in practice.
Pravice oseb z oviranostmi do enakih možnosti in dostopa brez ovir so zagotovljene v številnih dokumentih na mednarodni in državni ravni, različne raziskave in vsakdanje izkušnje pa kažejo, da se te ...pravne določbe v praksi ne izvajajo vedno. Osebe z oviranostmi se še naprej soočajo s številnimi ovirami v urbanem okolju, kar potrjuje, da trenutni pristopi k odpravljanju ovir niso ustrezni in da je treba nujno poiskati druge učinkovitejše rešitve. V članku je predstavljena ena od rešitev, ki temelji na hipotezi, da lahko pomemben napredek na tem področju dosežemo samo, če preoblikujemo vloge glavnih déležnikov. Avtor članka predlaga, naj se vloge zamenjajo in naj se namesto sedanjih pristopov od zgoraj navzdol uvede pristop od spodaj navzgor. Da bi olajšal uvedbo tega pristopa, je bil oblikovan interaktivni internetni portal, ki je v članku predstavljen in opisan kot »spletni forum«. Na podlagi temeljitega pregleda literature na temo »socialne inovacije« avtor članka meni, da je predlagani novi pristop socialna inovacija, zaradi česar lahko postane učinkovit mehanizem, ki bo omogočil oblikovanje okolij brez ovir in s tem odpravil diskriminacijo oseb z oviranostmi v bivalnem okolju.
The research used different indicators to objectively evaluate the quality of residential environment in Ljubljana at the outset of the second decade of the 21st century. Residential environment was ...defined as the characteristics of the dwelling and its immediate and wider surroundings that are pertinent for satisfying general human needs and for performing basic human functions. The elements of the residential environment were arranged into seven groups: dwelling characteristics, safety, aesthetics, accessibility to urban amenities, environmental strain, social environment, and transportation conditions. The quality of the residential environment as a whole was measured accurately to the building using the method of summing the unweighted standardised indicators. We concluded that the quality of the residential environment in Ljubljana differs significantly between areas. The study results can be useful to city authorities and spatial planners as a support in the decision-making for management as well as planning purposes~for example, as the basis for improving the residential environment or for determining the appropriate locations for residential construction.
PDF
