Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Trst: knjiga »Čupa, prvo slovensko plovilo«. Izjave Bruno Lisjak Volpi, raziskovalec, Igor Tuta, ...filatelistično društvo, Franc Mahnič, Jadralni klub.- Information:- A book by Bruno Lisjak Volpi about "čupa", the first Slovene vessel.- Original language summary:
Knjiga Bruna Lisjaka Volpija o čupi, prvem slovenskem plovilu.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Autori donose rezultate i interpretaciju dvaju desetljeća
arheoloških iskopavanja na Palagruži, otočiću
koji se smjestio na sredini Jadrana. Palagruža je
privukla pozornost istraživača kada je godine ...1994.
ondje otkriveno svetište grčkog junaka Diomeda. No
arheološka iskopavanja iznjedrila su brojne artefakte
i arhitektonske ostatke koji pokazuju da je Palagruža
bila posjećivana u različitim povijesnim razdobljima:
ranom neolitiku i kasnom bakrenom/ranom brončanom
dobu, od arhajskog do ranorimskog carskog razdoblja,
u kasnoj antici, ranom srednjem vijeku te od
19. stoljeća do danas. Analiza arheoloških artefakata
iskopanih na Palagruži pokazala je da je ovaj mali
otok korišten u različite svrhe: služio je kao odmorište,
orijentacijska točka i promatračnica, svetište,
utvrda i svjetionik. Ovdje iznesena interpretacija kulturnih
slojeva pokazuje kako je Palagruža bila u žarištu
kada su se događali glavni preokreti u povijesti
čovječanstva, što dokazuje njezinu važnost u pomorskom
prometu na Jadranu i Sredozemlju.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
Opozorilo ne velja samo za slučajnega obiskovalca ali trgovskega zastopnika, pa tudi za ladje in tovor, zakaj ...ko se približa pristanišču ladja panamske ali liberijske zastave in če je na tovornem listu seznam živil, surovin in dodatkov za prehrambeno industrijo je to znak, da bo sanitarni inšpektor dolgo in naporno delal.
In tako hiti vsak dan pooblaščeni zvezni inšpektor Božena Bučar v pristanišče, da skrbno pregleda tovor in ugotovi ali so živila okužena z raznimi plesnimi in insekti. Dela je čedalje več. Koper se namreč specializira za uvoz živil. Lani so v pristanišče pripeljali iz prekomorskih dežel 262.000 ton prehrambenih proizvodov. Pri vsaki pošiljki je treba pregledati dokumentacijo, približno oceniti kakovost živil in pripraviti vzorce za laboratorijsko preiskavo. Inšpektor s tem prepreči okužbo ostalih živil in zaščiti zdravje potrošnika. Previdnost je na mestu, saj naši uvozniki marsikdaj kupijo blago, ki ne ustreza jugoslovanskih predpisom, je slabo embalirano in nepravilno skladiščeno. Malomarnost uvoznikov in neprimeren prevoz sta med poglavitnimi vzroki, da je treba živila uničiti ali prepovedati za prehrano ljudi. Kakavovec, ki ga pravkar inšpektorica pripravlja za laboratorijski pregled, ne kaže znakov okužbe, tale kava iz Brazilije in Indije pa ni primerna za prodajo. Letos smo uvozili 150 ton brazilske kave, ki jo je bilo treba v glavnem uničiti.
Še več odpadkov pa je pri južnem sadju. Pomaranče ali limone se resda hitro pokvarijo, toda ko bi bile sortirane in oprane, bi bil kalo mnogo manjši. Tudi ko delavke preberejo južno sadje ni najboljše in plesen gospodari naprej. Potrošnik pa kupuje slabe in drage pomaranče. Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta so v pristanišču uničili 286 ton pomaranč. Zaradi slabe kakovosti živil je lani sanitarni inšpektor prepovedal za promet več kot 25.000 ton raznih prehrambenih proizvodov. In kdo nosi posledice takšnega trgovanja? Največkrat prodajalec, včasih pa naši uvozniki in posredno potrošnik. Lani so 4.000 ton soli, ki je bila strahotno onesnažena, raztresli ob poledici po cestah.
Zaradi malomarnosti uvoznikov in slabo premišljenih kupčij sanitarni inšpektor neprestano piše odločbe, da je treba uničiti živila, prepoveduje promet in uvoz dragocenih surovin. Vse ladje niso primerne za prevoz živili in razsutega tovora. Tudi tukaj poskuša sanitarni inšpektor strokovno vplivati. Ukrepa pa tedaj, ko delavci, kot vidite na sliki, razkladajo ladjo brez potrebne zaščite.
Kot smo že povedali, so živila pogosto okužena s plesnijo in insekti. Zato jih v koprskem pristanišču razkužujejo v posebnih plinskih celicah. Strokovnjaki imajo s tem kar precej dela. V celicah in posebnih skladiščih pa dozoreva sadje, zakaj uvozniki so spoznali, da je škoda manjša, če v južnih deželah kupijo nedozorelo saje in ga šele v pristanišču pripravijo za prodajo.
Tudi semkaj zaide sanitarni inšpektor. Njegovo delo v pristanišču je kot ste se sami prepričali zelo odgovorno in naporno. Toda inšpektor ne zmore vsega sam. Ko bi uvozna podjetja bolj pazila, kaj kupujejo, ko bi ne najemala za prevoz najslabših ladij in ko bi živila ne prevažali skupaj s svinjskimi kožami ali lesom, bi bila škoda prav gotovo manjša, potrošniki pa bi kupovali boljše blago. Tako pravijo sanitarni inšpektorji. Nam pa se zdi, da bi morali uvozniki upoštevati ustrezne predpise in jugoslovanske standarde za prehrambene proizvode, najprej pa seveda spremeniti odnos do domačega potrošnika. Treba je poostriti odgovornost, saj sanitarni inšpektor zares ne more vsakomur dovoliti vstop v koprsko pristanišče.
Koper: pristanišče, napis Luka Koper, parnik in druge ladje v pristanišču, iztovarjanje vreč, nalaganje na tovornjak, prihod inšpektorja, inšpektor vstopa na ladjo Dubrovnik, nadzor, preverjanje vsebine vreč, pregled kave, inšpektorica Božena Bučar odvzame vzorce, južno sadje, pakirnica, zapisnik, gnilo sadje na kupu, napis agrumi iz Tunizije, izdaja odločbe, pogled na razsuti tovor v trupu ladje, pakiranje v vreče, raztovarjanje, viličar, nalaganje palet na tovornjak, hladilnica, nadzor hlajenja, banane.- Information:- An inspector monitoring the foreign trade in foodstuffs at the port of Koper port.- Original language summary:
Inšpektorica nadzira zunanjo trgovino z živili v koprskem pristanišču.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
V piranski ladjedelnici so pretekli teden postavili gredelj za prvo trgovsko ladjo, ki jo bodo zgradili za ...tujino. Ladja bo imela 950 ton, gradijo pa jo po naročilu indonezijske trgovske mornarice. Ta dogodek so v ladjedelnici proslavili skupaj z 10-letnico delavskega upravljanja. Nova pridobitev piranske ladjedelnice je tudi 50-tonski žerjav, ki ga prav zadaj montirajo. Z njim si bodo znatno olajšali delo pri gradnji večjih železnih objektov.- Information:- In the Piran shipyard, the first keel for the first commercial ship for a foreign customer was constructed; welding and fitting a scaffold.- Original language summary:
V piranski ladjedelnici so postavili gredelj za prvo trgovsko ladjo, ki jo bodo zgradili za tujino; ladjedelniški delavci, varjenje, montiranje konstrukcijskega odra.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
...mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
KOLOS NA CESTI;
uparjalnik, pristanišče Luka Koper, radovedneži, prevoz, posebni tovor na Črnem Kalu, kolona čakajočih avtomobilov, tovornjaki, akcija aktivistov Greenpeace na Razdrtem, akcija slovenske policije, odstranjevanje demonstrantov, izjave Metod Smrekar, Transing, Marko Marok, Slovensko cestno podjetje, Anton Polak, inšpektor Policijska postaja Postojna.- Information:- A protest operation by Greenpeace members during the transportation of steam generators for the Krško nuclear power-plant.- Original language summary:
Protestna akcija pripadnikov gibanja Greepeace ob prevozu uparjalnikov za jedrsko elektrarno Krško.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Iako su na kraju Kandijskoga rata glavni diplomatski napori i Osmanlija i Venecijanaca bili usmjereni prema egejskim otocima, i Dalmacija je bila u žarištu pozornosti obiju sukobljenih
strana. ...Venecijanci su pokušavali svoje ogromne gubitke na Sredozemlju nadoknaditi osvajanjem većih dijelova teritorija u Dalmaciji. Kontrola solinske i drugih dalmatinskih utvrda, između ostaloga, omogućavala je brodovima Republike sv. Marka slobodan pristup i kretanje po sigurnom »venecijanskom« moru, koje je Serenissima tradicionalno smatrala svojim legitimnim i isključivim posjedom. Štoviše, imala je i određeni »kopneni« interes potičući promet s osmanskim podanicima. U kontekstu tako delikatne situacije, rad dragomana Venecijanske Republike (posebno Tomassa Tarsije i Ambrogia Grilla) pokazao se bitnim u manevriranju i nošenju s osmanskim varkama. Zapravo, veliki vezir i njegov veliki dragoman Panaiotis Nikousios pokušavali su manipulirati tijekom pregovora o određivanju granica kako bi smanjili mletačke akvizicije i, iznad svega, učinili beskorisnim osvajanje Klisa, »vrata« u Bosnu. Posegnuvši za grubom smicalicom, prvi ministar Divana pokušao je oduzeti Republici solinsku utvrdu koja je, smještena strateški između splitske scale i Klisa, omogućavala neometan prolaz robi iz splitske luke u balkansko zaleđe i obrnuto.
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- Extended description:
»Inšpektor v pristanišču«. Opozorilo ne velja samo za slučajnega obiskovalca ali trgovskega zastopnika, pač pa ...tudi za ladje in tovor, zakaj ko se približa pristanišču ladja s panamsko ali liberijsko zastavo in če je na tovornem listu seznam živil, surovin in dodatkov za prehrambeno industrijo je to znak, da bo sanitarni inšpektor dolgo in naporno delal.
In tako hiti vsak dan pooblaščeni zvezni inšpektor Božena Bučar v pristanišče, da skrbno pregleda tovor in ugotovi ali so živila okužena z raznimi plesnimi in insekti. Dela je čedalje več. Koper se namreč specializira za uvoz živil. Lani so v pristanišče pripeljali iz prekomorskih dežel 262.000 ton prehrambenih proizvodov. Pri vsaki pošiljki je treba pregledati dokumentacijo, približno oceniti kakovost živil in pripraviti vzorce za laboratorijsko preiskavo. Inšpektor s tem prepreči okužbo ostalih živil in zaščiti zdravje potrošnika. Previdnost je na mestu, saj naši uvozniki marsikdaj kupijo blago, ki ne ustreza jugoslovanskim predpisom, je slabo embalirano in nepravilno skladiščeno. Malomarnost uvoznikov in neprimeren prevoz sta med poglavitnimi vzroki, da je treba živila uničiti ali prepovedati za prehrano ljudi. Kakavovec, ki ga pravkar inšpektorica pripravlja za laboratorijski pregled, ne kaže znakov okužbe, tale kava iz Brazilije in Indije pa ni primerna za prodajo. Letos smo uvozili 150 ton brazilske kave, ki jo je bilo treba v glavnem uničiti.
Še več odpadkov pa je pri južnem sadju. Pomaranče ali limone se resda hitro pokvarijo, toda, ko bi bile sortirane in oprane bi bil kalo mnogo manjši. Tudi, ko delavke preberejo južno sadje ni najboljše in plesen gospodari naprej. Potrošnik pa kupuje slabe in drage pomaranče. Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta so v pristanišču uničili 286 ton pomaranč. Zaradi slabe kakovosti živil je lani sanitarni inšpektor prepovedal za promet več kot 25.000 ton raznih prehrambenih proizvodov. In kdo nosi posledice takšnega trgovanja? Največkrat prodajalec, včasih pa naši uvozniki in posredno potrošnik. Lani so 4.000 ton soli, ki je bila strahotno onesnažena, raztresli ob poledici po cestah.
Zaradi malomarnosti uvoznikov in slabo premišljenih kupčij sanitarni inšpektor neprestano piše odločbe, da je treba uničiti živila, prepoveduje promet in uvoz dragocenih surovin.
Vse ladje niso primerne za prevoz živil in razsutega tovora. Tudi tukaj poskuša sanitarni inšpektor strokovno vplivati. Ukrepa pa tedaj, ko delavci, kot vidite na sliki, razkladajo ladjo brez potrebne delovne zaščite.
Kot smo že povedali, so živila pogosto okužena s plesnijo in insekti. Zato jih v koprskem pristanišču razkužujejo v posebnih plinskih celicah. Strokovnjaki imajo s tem kar precej dela. V celicah in posebnih skladiščih pa dozoreva sadje, zakaj uvozniki so spoznali, da je škoda manjša, če v južnih deželah kupijo nedozorelo sadje in ga šele v pristanišču pripravijo za prodajo.
Tudi semkaj zaide sanitarni inšpektor. Njegovo delo v pristanišču je, kot ste se sami prepričali zelo odgovorno in naporno. Toda inšpektor ne zmore vsega sam. Ko bi uvozna podjetja bolj pazila, kaj kupujejo, ko bi ne najemala za prevoz najslabših ladij in ko bi živil ne prevažali skupaj s svinjskimi kožami ali lesom, bi bila škoda prav gotovo manjša, potrošniki pa bi kupovali boljše blago. Tako pravijo sanitarni inšpektorji. Nam pa se zdi, da bi morali uvozniki upoštevati ustrezne predpise in jugoslovanske standarde za prehrambene proizvode, najprej pa seveda spremeniti odnos do domačega potrošnika. Treba je poostriti odgovornost, saj sanitarni inšpektor zares ne more vsakomur dovoliti vstopa v koprsko pristanišče.- Original language summary:
Koper - inšpektorji v pristanišču.- Koper - inspectors at the port.- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: - Institution: - Data provided by Europeana Collections- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain ...Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
SVJETSKI POMORSKI ROBNI TOKOVI Poletan Jugović, Tanja; Kolanović, Ines; Šantić, Livia
Naše more znanstveni časopis za more i pomorstvo,
10/2010, Letnik:
57, Številka:
3-4
Journal Article
Odprti dostop
Pomorski robni tokovi temelj su svjetskoga gospodarskog razvitka i napretka pojedinoga kontinenta, regije i države. Stoga, biti uključen na intenzivan pomorski robni tok imperativ je za svaku državu ...željnu brzoga i snažnoga gospodarskog razvitka. S namjerom da se provede geoprometna analiza stanja i prognoze pomorskih robnih tokova u svijetu, u ovom se članku ispituju značenje i zastupljenost pomorskih robnih tokova u strukturi svjetske trgovinske razmjene, regionalni razmještaj i vodeće regije, luke i smjerovi pomorskog prometa u svijetu. Analizirajući intenzitet i dinamiku prometa svjetskih luka, kao referentnih čvorišta u kolanju pomorskih robnih tokova, u radu se ujedno definiraju vodeće svjetske, azijske, američke i europske luke. Sukladno značenju i velikoj zastupljenosti kontejnerskog prometa, posebno su analizirani intenzitet i smjerovi kontejnerskih robnih tokova. Na temelju provedene analize aktualnih podataka i postojećih prognoza o kretanju i razvitku pomorskog prometa, ovdje se daju prognoze razvitka svjetske pomorske trgovine po vodećim tržišnim regijama.