Prispevek obravnava narečna imena zdravilnih rastlin v Prekmurju, pokrajini na skrajnem SV Slovenije ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Narečni fitonimi so predstavljeni z jezikoslovnega ...(etimološki, besedotvorni) in kulturološkega (etnološki, simbolni) vidika. Skozi rastlinska poimenovanja se namreč odkriva narava jezikovnega delovanja in vzvodi terminologizacije, v njih pa je ohranjena tudi bogata slovenska (jezikovna) kulturna dediščina.
Članak analizira dijalektalna imena ljekovitog bilja u Prekmurju, regiji na krajnjem sjeveroistočnom dijelu Slovenije uz granicu s Austrijom, Mađarskom i Hrvatskom. Dijalektalni nazivi za fitonime predstavljeni su iz jezične (etimološke, tvorbene riječi) i kulturne (etnološke, simboličke) perspektive. Imena su biljaka važna jer otkrivaju prirodu jezičnih procesa i njihove terminologizacije. Dijalektalni nazivi fitonima služe za očuvanje bogate slovenske (jezične) kulturne baštine.
The article focuses on dialectal names of medicinal plants in Prekmurje, a region in the extreme north-eastern part of Slovenia along the border with Austria, Hungary, and Croatia. Dialectal phytonyms are presented from a linguistic (etymological, word-formational) and cultural (ethnological, symbolic) perspectives. Plant names are important as they reveal the nature of both linguistic processes and their terminologization. They also serve to preserve the rich Slovenian (linguistic) cultural heritage.
V prispevku je prikazan krajevni govor kraja Žetinci – Sicheldorf (SLA T414), ki spada v prekmursko narečje panonske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in naglasoslovne značilnosti. ...Podan je fonološki opis govora, in sicer na osnovi narečnega gradiva, ki ga je za potrebe Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) zbrala Zinka Zorko leta 1988.
Ogrožena narečja v slovenskem jezikovnem prostoru Gostenčnik, Januška; Kenda-Jež, Karmen; Kumin Horvat, Mojca
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
04/2023, Letnik:
28, Številka:
2
Journal Article
Odprti dostop
V prispevku je predstavljen raziskovalni projekt Raziskave ogroženih narečij v slovenskem jezikovnem prostoru (Radgonski kot, Gradiščanska, Hum na Sutli z okolico, Dubravica z okolico), v okviru ...katerega se bodo določile meje treh slovenskih narečij zunaj Slovenije, to je prekmurskega narečja v Radgonskem kotu in na Gradiščanskem v Avstriji ter srednještajerskega in kozjansko-bizeljskega narečja na Hrvaškem.
V prispevku je prikazan krajevni govor kraja Večeslavci (SLA T397), ki spada v gorički govor prekmurskega narečja panonske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in naglasoslovne ...značilnosti. Podan je fonološki opis govora, in sicer na osnovi narečnega gradiva, ki ga je za potrebe SLA zbrala Majda Domijan leta 1983.
V prispevku je prikazan govor kraja Gomilica (SLA T392), ki je dolinski govor (z nekaterimi značilnostmi ravenskega govora) prekmurskega narečja panonske narečne skupine. Opisane so osnovne ...glasoslovne in naglasoslovne značilnosti. Fonološki opis govora je narejen na podlagi narečnega gradiva, ki ga je za potrebe Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) zbrala Irena Lebar leta 1986. Opravljena je primerjava s starejšimi zapisi tega govora (Ftičar 1957; Horvat 1963; Ftičar – Logar 1969–1971) in fonološkim opisom za Slovanski lingvistični atlas (OLA) (Benedik 1981).
V príspevku posvečam pozornost razlikam med jezikovnimi prvinami v dólinski in ravénski različici prekmurskega narečja, prisotnimi v pridigah gradiščanskega Hrvata Jožefa Horvata (1880-1932), ki je ...imel v obdobju duhovništva priložnost bivati tako na območju dólinskega (Črenšovci; 1905-1912) kot tudi ravénskega Prekmurja (Martjanci; 1912-1932). Opozarjam zlasti na razlike na besedni ravni, nekaj posebnosti pa je mogoče opaziti tudi v glasovju. Razlikovalne jezikovne prvine obravnavam na podlagi starej ših in novej ših raziskav prekmurskega narečja, dosedanjih raziskav arealne distribucije in lastne narečne kompetence.
Po začetni predstavitvi sodobne prekmurske narečne ustvarjalnosti in literarnega opusa Ferija Lainščka članek najprej opiše poglavitne vsebinske, oblikovne in slogovne značilnosti Lainščkove ...prekmurske narečne poezije, nato pa primerja njegove prestavitve pesmi iz knjižne slovenščine v prekmursko narečje v pesniški zbirki Komi de ravnica bejla/Komu bo ravnica bela (2019), opisuje jezikovne substitucije na sintaktični in leksikalni ravni, nastale pri prevajanju, ter pojasnjuje motive zanje.
Razprava o lončarskem strokovnem besedju v prekmurskem goričkem podnarečju prinaša številne lončarske izraze, ki so danes še živi v Pečarovcih na Goričkem. Večinoma so enobesedni in slovanskega ...izvora, med termini, prevzetimi iz tujih jezikovnih sistemov, pa je največ germanizmov in romanizmov, ki so se v prekmurščino razširili z nemškim posredovanjem.
PDF
