Trubarjev sodobnik Hieronymus Megiser je iz več razlogov vreden, da se ga spominjamo v Trubarjevem letu 2008. Izmed njegovih knjig, ki jih je izdal ob koncu šestnajstega in na začetku sedemnajstega ...stoletja, sta zelo pomembna njegova slovarja in Koroška kronika, v tem prispevku pa naj bosta posebej predstavljeni knjegovi knjigi pregovorov in očenašev v različnih jezikih, med njimi tudi v slovenskem. Obe sta znani, vendar bi zaslužili večjo pozornost.
Po teoriji prevajanja Erazma Rotterdamskega je izvirnik, določanje pomena ob preverjanju izvirnika, temeljni pomenoslovni prevajalski in s tem tudi leksikološki kriterij tako v 16. stoletju kot ...danes. Zato je avtorica uvrstila vzporejanje geselske besede znotraj sobesedila z izvirno svetopisemsko leksiko med svoje prednostne delovne naloge. Treba je bilo odgovoriti na vprašanja, če je sporočilo izhodiščnega jezika, v prvi vrsti hebrejščine, izraženo v ciljnem slovenskem jeziku 16. stoletja in kakšna so odstopanja, oz. ustvarjalni delež naših reformacijskih piscev. Izvirnik ustvarja podlago za razširitev težjih pomenoslovnih vprašanj. Za trden vpogledv razmerje med slovensko ustreznico in izvirnikom je treba določiti, kakšna je pomenska prekrivnost in kje so ugotovljivi pomensko-smiselni odkloni sporočila. Pri redakciji ša je najpomembnejša pritegnitev izvirnika k pomenskim razlagam težko določljivega osnovnega ali stranskih pomenov slovarske iztočnice.
Medtem ko je Modru in Kosmacu kljub nekaterim pomanjkljivostim v njunih prevodih uspelo priblizati amerisko kulturo in zgodovino ter ju ustrezno prenesti v okvir slovenske kulturne, zgodovinske in ...jezikovne skupnosti, tega ni mogoce trditi za Aljoso Furlana in Rada Bordona, ki sta leta 1952 za ljubljansko Tiskarno Slovenskega porocevalca prevedla roman In Dubious Battle (Negotova bitka). V nasprotju s Steinbeckom, ki je z ustrezno izbiro besed in sloga ustvaril izhodisce za oprijemljivo predstavo polpismenih agrarnih delavcev, sta Furlan in Bordon ostala kar pri »spodobni slovenscini«, v spremnem zapisu prevoda pa za vsak primer dodala, da je Steinbeckov jezik »mestoma nekoliko grob, kakrsna je pac govorica njegovih junakov « (Furlan, Bordon 1952: 246). Dodatno tezavo so prevajalcema predstavljale se stevilne jezikovne sestavine izvirnika, ki spadajo v konceptualizacijo ameriske kulture in zgodovine. Za uspel prevod je namrec pomembno, da prevajalec vzpostavi pravilno razmerje med tujim in domacim in operira z zavestjo, kaj je sprejemljivo v ciljni kulturi (Toury 1995: 56-7). V prevajalskem delu Furlana in Bordona ni sledov taksne zavesti. V prizadevanju, da ohranita amerisko zaznamovanost besedila, sta namrec te jezikovne sestavine, kakor tudi vse tiste, ki bi jih brez tezav poslovenila in s tem poskrbela za vecjo vrascenost prevoda v slovenski prostor, pustila kar v anglescini, pod crto pa izcrpno razlozila vse, kar se jima je zdelo potrebno za bralcevo razumevanje. The swamper warmed to his gossip. »You seen that glove on his lefthand?« »Yeah. I seen it.« »Well, that glove's fulla vaseline.« »Vaseline? What the hell for?« »Well, I tell ya what - Curley says he's keeping' that hand softfor his wife.« George studied the cards absorbedly. »That's a dirty thing to tell around,« he said. The old man was reassured. He had drawn a derogatory statement from George. He felt safe now, and he spoke more confidently. »Wait'll you see Curley's wife.« (Steinbeck 1994: 27-8) Ze tako omejena clenitev dopusca sklepanje, da je prevod Mete Gosak v vec smereh ponesrecena predstavitev dela, s katerim si je Steinbeck zagotovil pomemben prostor med svetovnimi knjizevniki. Domnevamo lahko, da prva slovenska izdaja prav zaradi prevajalkine nezmoznosti, da bi sledila izvirniku in podala ustrezno slovensko razlicico pisateljevega vsebinskega sporocila in sloga, nima nobenega ponatisa. Kakorkoli ze, nasa odlocitev za prevod tega komaj nekaj vec kot sto strani obsegajocega dela je po eni strani nastala zato, da bi ga priblizali tudi tistim slovenskim bralcem, ki angleskega jezika ne obvladajo do taksne mere, da bi se jim ob branju izvirnika razkrilo vse njegovo bogastvo. Po drugi strani, gledano z jezikovne plati, pa je s svojo pretezno dialosko oblikovano pripovedjo prav to delo najbolj problematicno z opazovalisca rekonstruiranja ustreznega ekvivalenta v jezikovnem sistemu ciljnega bralca in zato tudi najvecji izziv za prevajalca. To je namrec Steinbeckov prvi uspesni »poskus drame, ki se lahko bere, in romana, ki ga je mogoce uprizoriti na odru«, kot je delo opisal pisatelj sam (Steinbeck, Robert Wallsten 1975: 138). Trd oreh za prevajalca niso samo stevilne slogovno zaznamovane besede in besedne zveze, bogate s kulturnimi informacijami; tezavno nalogo predstavlja tudi premisljena raba specificnih slovnicnih oblik, pomenskih zvez, ritmicnega ponavljanja besed, ipd. S taksnimi odkloni od zbornega jezika namrec pisatelj gradi razmisljanje, cutenje in izrazanje dusevno zaostalega in impulzivnega osrednjega protagonista, poudarja njegovo socialno pripadnost ali pa ustvarja dodatno dramaticnost. V ilustracijo pisateljeve moci pri posnemanju govorjenega jezika prisluhnimo prepiru in medsebojnemu zmerjanju delavcev na rancu: Kot je bilo na vec mestih ze omenjeno, se v izvirniku razlike med knjiznim in pogovornim jezikom odrazajo na podrocju glasoslovja, slovnicnih struktur in besedotvorja. Tovrstno razlikovanje smo kljub razlikam med jezikovnima sistemoma anglescine in slovenscine ustvarili tudi v slovenskem besedilu. Na podrocju glasoslovja je v izvirniku se zlasti opazno opuscanje soglasnikov, zlogov in nenaglasenih samoglasnikov: an' (and), lef' (left), tol' (told), spen' (spend), 'stead (instead), 'im (him), 'cause (because), 'em (them), s'pose (supose), Sat'day (Saturday), ever'body (everybody), ever'thing (everything), on'y (only), di'n't (didn't), wha's (what's), etc. To posebnost pogovorne anglescine smo v prevodu izrazili z glasovnimi opustitvami oziroma vokalnimi redukcijami v pogovorni slovenscini in zapisali: mormo nastavit, moral ga bomo spravit, mors narest, opravmo ze, bomo vidli, je blo, spravli ga bomo, kar hocte, mal, mas, tud, clovk, crnc, men, v mest, v rok, na cest, pri mir, enga, mel na pik, cist zares, zajc, nobenih sitnost, ipd.
Linhartovo zgodnje pesništvo (Blumen aus Krain) in Dramatika (Miss Jenny Love), oboje pisano v nemščini, sta postala predmet večje znanstvene pozornosti v zadnjih desetletjih. Razprava preverja ...pridobljena dognanja in se na tej podlagi posveča odprtim vprašanjem - na katero pesniško oziroma dramsko tradicijo se navezujejo Linhartova zgodnja dela, zakaj se je Linhart odrekel izvirnemu pesnjenju in dramski ustvrjalnosti ter kakšen je pomen teh del za njegovo poznejšo dramsko-gledališko poustvarjalnost v obliki prirejanja tujih dramskih besedil za slovenske gledališke potrebe.