Prispevek podaja pregled dosedanjih pomembnejših obravnav skladnje slovenskega knjižnega jezika protestantskih šiscve 16. stoletja, ob tem pa natančneje pregleda, zbere in ovrednoti predvsem ...rezultate s področja teoretične skladnje. Na kratko oriše tudi rezultate s področja vpliva nemške skladnje na slovensko, jezikoslovnih opisov skladnje v 16. stoletju in nekaterih drugih področij.
Prispevek obravnava besedno zbirko iz Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja s konca 19. stoletja glede na predhodne sezname Trubarjevega besedja (Levčevega in Oblakovega) in glede na ...kontinuiteto v sodobnem slovenskem knjižnem jeziku ter ugotavlja vrste njegovega besedja, besedoslovne spremembe na izrazni ravni (glasoslovni, oblikoslovni, besedotvorni) in pomenski ravni ter opredeljuje slovaropisno vlogo Trubarjevega besedja v slovarskem sestavku našega edinega mnogoavtorskega zgodovinskega vira.
V članku so predstavljene besedoslovne raziskave slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja od druge polovice 19. stoletja do danes, ki se ukvarjajo s posameznimi besedami v celotnem ali delnem ...protestantskem opusu in z besedjem v izbranih delih iz 16. stoeltja, v različnih izdajah v 16. stoletju in v različnih izdajah v daljšem časovnem razponu.
Sestavek iz splošnega opisa socialnozvrstnega položaja slovenskega jezika v 16. stoletju in omemb terminologije v slovenskem jezikoslovju iz tega časa preide v razčlenjevanje Registra v Dalmatinovem ...prevodu Biblije. Lekseme v njem uvrsti v več strokovnih področij. Nazorni zgledi kažejo, da je z njimi dana najbolj široka zasnova za razvoj strokovnih jezikov v slovenščini. V tem je eden od pomembnih prispevkov Registra k njenemu razvoju.
Primož Trubar je tudi oče slovenskega pisanja. Slovenski knjižni jezik je zapisoval s samo petimi samoglasniškimi črkami (a e i o u), zvočnike z u/v, i/j, m, n, l, mehčanij l in n ni zaznamoval, jih ...je pa večkrat nakazoval z e namesto za ya l in nm trdi l je včasih pisal na koncu besede z dvema ll. Nezvočniki so mu delali težave na koncu besede (prim. jezik pisan kot jezig), pri števniških besednih zvezah je bil neizenačen glede ujemanja in vezave. Rabil je preveč prevaetih besed in kalkov iz nemščine, je pa varoval individualnost slovenskega jezika nasproti nemščini in hrvaščini.
Namen sestavka je predstaviti ugotovitve o oblikovanju v delih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja, zaobsežene v razpravah in člankih domačih in tujih raziskovalcev, ki so izšli v zadnjih ...petdesetih letih. Raziskave, ki so se osredinjale na oblikoslovno problematiko, in tiste, v katerih je bilo oblikoslovje obrobnejši predmet zanimanja, so se (metodološko različno) ukvarjale predvsem z manj raziskanimi temami (npr. z glagolskimi kategorijami, z glagolsko, samostalniško in pridevniško paradigmatiko, še zlasti z oblikoslovnimi variantami, z dvojino itd.). Sestavek predstavlja tudi kategorije nepregibnih in nesklonljivih leksikalnih enot, izpričanih v Trubarjevih in Dalmatinovih biblijskih prevodih, in s tem dopolnjuje dosedaje poznavanje obsega pregibnih besednih vrst.
Prispevek s skladenjskega vidika analizira Trubarjevo izvirno oblikovana besedila: kratke povzetke evangelijskih poglavij (TE 1555, Matejevega evangelija v TT 1581-82) ter obsežne razlage nedeljskih ...oz. prazničnih evangelijev (TR 1558). Ugotavlja zanimivo, funkcionalno ubesedovalno dvojnost. V povzetkih namerno krnjenost stavčnih struktur z izpusti stavčnih členov v temeljnem dvodelnem stavčnem vzorcu ter izrabo enodelnih glagolskih in neglagolskih stavčnih vzorcev, kar še omogoča razumevanje znanega sporočila. V razlagah evangelijev pa, nasprotno, sporočilno-stilistično pogojen razmah stavčnih struktur s ponovitvami, potrojitvami stavčnih členov, priredij in podredij, ki stopnjujejo razlagalno pomensko bogatost in doživljanje sporočila. Oba skladenjska ubesedovalana načina kot tudi ustrezna raznolikost pogovornega in terminološkega besedja prvega knjižnega desetletja (1550-1558) izkazujeta normatovno izdelanost skladenjskega izražanja predhodne govorne bogoslužne oznanjevalne zvrsti slovenskega jezika.
Protestantizem ima pri oblikovanju slovenskega knjižnega jezika tako rekoč brezprizivno ključno vlogo. To je bilo potrjeno že z mnogimi jezikoslovnimi analizami. V prispevku se raziskuje, kako je v ...besedilih, ki jih je slovenski prostor v 16. stoletju prineslo to duhovno-zgodovinsko gibanje, jezikovno izraženo področje jezikovnega sporazumevanja. Ciljna domena v prenosniški metafori (conduit metaphor), krovni metafori za to področje, je poimenovana kot BESEDA. Pri tem imamo v mislih večpomenskost leksema beseda, kakor jo izkazuje Slovar slovenskega knjižnega jezika in je izkazana že v besedilih 16. stoletja. Gradivo za analizo predstavlja kolokabilnost tega leksema v izbranih slovenskih protestantskih besedilih. na tej podlagi je bila opravljena konceptualnometaforična analiza, kakor jo razume kognitivna semantika.
V besedilih 16. stoletja lahko prvikrat odkrivamo zakonitosti besedotvornega sistema knjižne leksike. V slovarski obliki izdan besedotvorni popis prevodov vseh biblijskih besedil slovenskih ...protestantov (2006) je omogočil izčrpen popis pridevniških tvorjenk. Z jezikoslovno analizo smo ugotavljali najbolj produktivne tvorbene postopke in modele, večjo ali manjšo frekvenco tvorjenk v besedilih in konkurenčna razmerjaa med besedotvornimi variantami. Ob podpori sobesedila smo ugotavljali besedotvornopomenske kategorije tvorjenih pridevnikov.
V prispevku smo analizirali črkopis v prvih tiskanih knjigah v cirilici (1491-1525), med katere spadajo tudi knjige slovenskega protestantskega pisca Primoža Trubarja, ki so bile natisnjene nekoliko ...kasneje v tiskanrni v Urachu (med letoma 1561 i 1563).