Vključevanje strokovnega znanja v postopek prostorskega načrtovanja prispeva k temu, da so odločitve o prostorskem razvoju sprejete skladno s cilji trajnostnega razvoja. Študije ranljivosti okoljaso ...ena od načrtovalskih strokovnih podlag, katerih vloga je vnaprejšnje opozarjanje pred prekomernimi vplivi razvoja na okolje. Zaradi intenzivnih razvojnih pritiskov je upoštevanje varstvenih ciljev v državah v tranziciji še posebno zahtevno. Bosna in Hercegovina (BiH) je primer države, ki je kljub politično-upravnimtežavam, s katerimi se srečuje, prepoznala pomen strokovnih podlag za prostorsko načrtovanje. V prispevku je prikazana študija ranljivosti za prostorski načrt kantona Sarajevo, ki bo vzorčni model za pripravodrugih prostorskih načrtov v BiH. V nasprotju z najbolj razširjeno predhodno uporabo študije ranljivosti je bila v predstavljenem primeru ta uporabljena naknadno, pri čemer smo s prekrivanjem načrtovalskih kart s kartami ranljivosti ugotavljali skladnost prostorskega načrta z okoljevarstvenimi zahtevami. Kljub temu, daso cilji načrta v skladu s trajnostnim razvojem, pa je na ravni prostorskih opredelitev drugače. Rezultati so namreč pokazali, da v povprečju četrtina predlaganega razvoja posega na območja, kjer je pričakovati velike vplive na katero od sestavin okolja. Za te površinesmo predlagali iskanje alternativnih lokacij oziroma oblikovanje usmeritev za podrobnejše načrte, v katerih je treba določiti strožja merila in pogoje za gradnjo ; The potential of spatial planning to achieve sustainable development can be improved with expert input inthe planning process. Vulnerability study provides knowledge about vulnerability of natural resources to development. Intense economic pressures in transition countries make sustainable spatial developmentespecially challenging. Bosnia and Herzegovina is an example of transition country, which recognized the importance of knowledge support for planning and explicitly requires vulnerability studies as an input in the planning process. The environmental vulnerabilitystudy presented in this contribution was prepared for spatial plan for the Canton Sarajevo and will serve as a model case for other plans. Differently from prevailing ex ante use of vulnerability studies it was applied ex post, whereby the environmental compliance of the plan was assessed by overlaying it with vulnerabilitymaps. The results have shown that although the objectives of the plan follow sustainability principles, its land use designation is much less environmentally oriented. An average of 25% of planned development involves areas, which are very vulnerable from one ormore aspects. We propose to find alternative sites for these areas or to provide very strict regulations and conditions for building in detailed plans.
Uredi za transfer tehnologije imaju važnu ulogu u upravljanju procesom transfera tehnologije između akademske zajednice i privatnog sektora, te u poticanju inovacija i gospodarskog razvoja. Cilj ovog ...rada je dati teorijski pregled postojećih organizacijskih oblika ureda za transfer tehnologije i relevantnih čimbenika za transfer tehnologije, analizirati i razmotriti relevantne čimbenike za uspješan transfer tehnologije u Crnoj gori te identificirati i predložiti odgovarajući organizacijski oblik za osnivanje ureda za transfer tehnologije u Crnoj Gori. Rezultati provedene analize ukazuju na osnivanje Nacionalnog ureda za transfer tehnologije kao najprikladnijeg organizacijskog oblika u Crnoj Gori. Osnivanje Nacionalnog ureda za transfer tehnologije kao trenutno nedostajućeg, ali važnog subjekta unutar nacionalnog inovacijskog sustava imat će pozitivan utjecaj na unapređenje procesa transfera tehnologije i poticanje inovacija i gospodarskog razvoja Crne Gore.
Prirodni resursi otoka Korčule Krklec, Kristina; Ljubenkov, Igor; Bensa, Aleksandra
Geoadria,
06/2011, Letnik:
16, Številka:
1
Journal Article, Paper
Recenzirano
Odprti dostop
U radu autori analiziraju geološke, geomorfološke, pedološke, klimatske, hidrološke i fitocenološke značajke otoka Korčule. Otok izgrađuju vapnenci i dolomiti kredne starosti, mjestimice prekriveni ...terra rossom i kvartarnim pijescima. Morfološki, reljef otoka Korčule obilježava izmjena uzvisina i polja te vrlo razvedena obala. Na otoku Korčuli nalazi se velik broj pedosustavnih jedinica (kalkokambisol, crvenica, koluvij, ocrveničena crnica, te rigolana tla polja i terasa). Otok obilježava Csa tip klime (mediteranska klima s blagim zimama te suhim i vrućim ljetima). Na otoku ne postoje površinski vodeni tokovi, a samo je jedan stalni izvor pitke vode malog kapaciteta. U vegetacijskom, odnosno bioklimatskom pogledu otok Korčula pripada mediteranskoj vegetacijskoj regiji. Na otoku se razlikuju dvije vegetacijske zone: stenomediteranska i eumediteranska. U otočnim uvjetima prirodni resursi su ograničeni, stoga njihova eksploatacija treba biti u skladu s održivim razvojem. U tom smislu predložene su smjernice budućeg razvoja otoka Korčule.
Prispevek sloni na rezultatih in ugotovitvah Ciljnega raziskovalnega programa Povezovanje kriterijev in ukrepov za doseganje trajnostnega prostorskega razvoja mest in drugih naselij v širšem mestnem ...prostoru. Cilj članka je izpostaviti najznačilnejše procese v prostorskem razvoju slovenskih mest in obmestij in opozoriti na neskladja med cilji ter usmeritvami slovenske prostorske politike in prostorskega načrtovanja ter dejanskim prostorskim razvojem. Poskušali smo navesti tudi nekatere razloge za relativno neuspešno implementacijo evropskih in nacionalnih usmeritev in ciljev prostorske politike na lokalnem (občinskem) nivoju.
Zavarovana območja so znana po številnih posebnostih, bodisi naravnih, bodisi kulturnih, vendar zavarovanje prinaša določene omejitve, zaradi katerih se tudi kmetijstvo vse bolj usmerja v ekološko ...kmetovanje. Prispevek je povezan z raziskavo o ekološkem kmetovanju, njegovo uspešnostjo in njegovi pomembni vlogi v zavarovanih območjih. Kot primer so izbrana tri zavarovana območja v Sloveniji: Triglavski narodni park (TNP), Kozjanski regijski park (KRP) in Krajinski park Goričko (KPG). Rezultati so bili pridobljeni z intervjuji odgovornih za razvoj tamkajšnjega kmetijstva.
Katastrski občini Gorca in Slatina v Halozah, v eni najmanj razvitih pokrajin SV Slovenije sta primera dolgoletnega zaostajanja v gospodarskem in demografskem razvoju. Neugodne reliefne prilike so v ...kmetijstvu omogočile le intenzivno vinogradništvo. Zaradi specifičnih lastniških odnosov se je tukaj razvilo viničarstvo, kar je po letu 1945 sprožilo močno depopulacijo, ki je povzročila neugodno socioekonomsko strukturo obeh katastrskih občin in Haloz v celoti.
V prispevku je analiziran pomen politike razvoja podeželja v glavnih strateških dokumentih in izvedbenih ukrepih kmetijske politike. Kvalitativna analiza Nacionalnega strateškega načrta za programsko ...obdobje 2007 - 2013, ki zajema raven usklajenosti politike z razvojnimi potrebami in cilji, predstavlja okvir za kritično oceno sprejemljivosti posameznih ukrepov. Obseg in struktura finančnih sredstev, ki jih za različne spodbude namenja država, kažeta na izrazito povečan gospodarski, socialni in okoljski pomen razvoja slovenskega podeželja.
This paper presents a basic overview of the historical development of electronic tachymeters, through solutions developed by the German manufacturer Zeiss. This factory is responsible for the first ...instrument of its kind in the world, which is described with special attention. Subsequently, the possibilities of different tachymeters are illustrated in chronological order, over their three decades of evolution. Finally, an overview on the current state of development and production of Zeiss tachymeters is given, since the plant became an integral part of Trimble's large concern.
U članku su analizirani procesi koji se mogu očekivati u energetskom sektoru RH do 2050. godine u uvjetima značajnih smanjenja CO2 i drugih stakleničkih plinova. Obuvaćeni su osnovni utjecajni ...faktori na potrošnju energije, ograničenja u razvoju energetskog sektora zbog klimatskih promjena i zaštite okoliša, tehnološki razvoj i njegov utjecaj na razvoj energetskog sektora, potencijal raspoloživih resursa i energetske infrastrukture za transport/prijenos energije i uvoza energije, te sigurnost i kvaliteta opskrbe energijom. Ukazano je na velike promjene u energetskom sektoru, nužnost izgradnje nove društvene i gospodarske politike koja bi se temeljila na povečanju energetske učinkovitosti, obnovljivim izvorima i tehnologijama koje proizvode električnu energiju s minimalnim emisijama CO2 i drugim stakleničkim plinova ili doprinose značajnom smanjenju i učinkovitijem korištenju fosilnih goriva.
PDF
