Extended description:
Kostanjevica na Krki: lov na soma, zunanjost cerkve, lov s čolna, ribič s trofejo, ribiča na bregu, radovedneži, prijem majhnega krapa, ribiška mera – demonstracija z rokami, ...som na trnku. V soboto in nedeljo bo v Kostanjevici ob Krki veliko tekmovanje ribičev. Pričakujejo, da si bo več kot 50 privržencev tega lepega športa prizadevalo potegniti na suho kakega kapitalnega soma. Ker je lov tega velikana naših voda izredno zanimiv si oglejmo kratko reportažo, ki jo je pripravil naš sodelavec Peter Grum.
Kostanjevici nekateri pravijo kar Benetke na Krki, saj stoji na otoku, pa tudi čolnarjev tamkaj ne manjka. Njihove barčice sicer niso podobne gondolam, so pa uporabne prav za vse. Tiho drse po zeleni reki, ki skriva v svojih tolmunih obilico rib. Nič čudnega torej, da je v Kostanjevici več kot 100 ribičev in prek 20 ribiških podmladkarjev, ki jim predvsem veliki in tudi mali somi razburjajo ribiško strast.
Največji, ki so jih ujeli doslej, je tehtal več kot 90 kilogramov. Svojo pripoved o tej veliki ribi so to pot dokazali s trofejo, da bi kdo ne posumil v resnico. Somov težkih od 20-30 kilogramov, skoraj ne omenjajo več. Tiste pa, ki ne verjamejo niti dokazom radi povabijo s seboj na lov.
Najprej si poglejmo lov z brega. Medtem, ko ribič vneto namaka svoj trnek, se ob vodi razvije živahna razprava o ribiških merah, kar ribičevi potrpežljivosti prav gotovo ni v prid. Temu primeren je tudi rezultat. Riba, ki jo je ribič potegnil iz vode je v resnici le ribica.
Lov s čolna je sicer nekoliko zamudnejši vendar tu ni navijačev, zato so možnosti večje. Ko se palica ukrivi in vrvica napne začne ribiču srce hitreje utripati. Po krajšem utrujanju se pokaže na površju pravi pravcati som, ki sicer ni kapitalen, saj tehta po približni oceni le tri do štiri kilograme. Som je pa le. Strokovnjaki so nam zaupali, da bo lov na some najugodnejši prav te dni. Prepričani so, da na sobotnem in nedeljskem tekmovanju ne bo zmagovalca, ki bi na suho potegnil manj kot 10 kilogramskega soma. V soboto in nedeljo boste torej lahko spremljali veliki lov v Kostanjevici na Krki.
Extended description:
Kostanjevica na Krki: lov na soma, zunanjost cerkve, lov s čolna, ribič s trofejo, ribiča na bregu, radovedneži, prijem majhnega krapa, ribiška mera – demonstracija z rokami, som na trnku. V soboto in nedeljo bo v Kostanjevici ob Krki veliko tekmovanje ribičev. Pričakujejo, da si bo več kot 50 privržencev tega lepega športa prizadevalo potegniti na suho kakega kapitalnega soma. Ker je lov tega velikana naših voda izredno zanimiv si oglejmo kratko reportažo, ki jo je pripravil naš sodelavec Peter Grum.
Kostanjevici nekateri pravijo kar Benetke na Krki, saj stoji na otoku, pa tudi čolnarjev tamkaj ne manjka. Njihove barčice sicer niso podobne gondolam, so pa uporabne prav za vse. Tiho drse po zeleni reki, ki skriva v svojih tolmunih obilico rib. Nič čudnega torej, da je v Kostanjevici več kot 100 ribičev in prek 20 ribiških podmladkarjev, ki jim predvsem veliki in tudi mali somi razburjajo ribiško strast.
Največji, ki so jih ujeli doslej, je tehtal več kot 90 kilogramov. Svojo pripoved o tej veliki ribi so to pot dokazali s trofejo, da bi kdo ne posumil v resnico. Somov težkih od 20-30 kilogramov, skoraj ne omenjajo več. Tiste pa, ki ne verjamejo niti dokazom radi povabijo s seboj na lov.
Najprej si poglejmo lov z brega. Medtem, ko ribič vneto namaka svoj trnek, se ob vodi razvije živahna razprava o ribiških merah, kar ribičevi potrpežljivosti prav gotovo ni v prid. Temu primeren je tudi rezultat. Riba, ki jo je ribič potegnil iz vode je v resnici le ribica.
Lov s čolna je sicer nekoliko zamudnejši vendar tu ni navijačev, zato so možnosti večje. Ko se palica ukrivi in vrvica napne začne ribiču srce hitreje utripati. Po krajšem utrujanju se pokaže na površju pravi pravcati som, ki sicer ni kapitalen, saj tehta po približni oceni le tri do štiri kilograme. Som je pa le. Strokovnjaki so nam zaupali, da bo lov na some najugodnejši prav te dni. Prepričani so, da na sobotnem in nedeljskem tekmovanju ne bo zmagovalca, ki bi na suho potegnil manj kot 10 kilogramskega soma. V soboto in nedeljo boste torej lahko spremljali veliki lov v Kostanjevici na Krki.
Kostanjevica na Krki: Fishing for the catfish.
Original language summary:
Kostanjevica na Krki: lov na soma.
Extended description:
Ptuj: ribiške patrulje varujejo drstišča pred ribjimi tatovi, drstišče, most, drstenje rib, čuvaji, krivolovec na begu, čuvaj na motornem kolesu, zaseženi ulov rib. Vsako ...pomlad, ob času drstenja rib, imajo ptujski ribiči polne roke dela. Dno Polskave ter drugih pritokov Drave je popolnoma pokrito s tisoči in tisoči rib – belic, ki so prava vaba za množico ribjih tatov. Otroci, pa tudi marsikdo starejši se kar ne more upreti privlačni misli na slasten ribji obed – ribiči so zato organizirali številne patrulje, na pomoč pa so jim morali priskočiti še miličniki. Ob obrežju smo zalotili starejšo žensko, ki je mirno grabila travnik, nato pa nenadoma kar z grabljami krenila nad množico rib v reki. Nižje ob vodi smo ujeli v kamero moža, ki se je spravil nad belice kar z mrežo v roki, pa si je ob prihodu paznika kar hitro obrusil pete. Ribiške patrulje pa so drstišča varovala kar uspešno, saj so v treh dneh ujeli kar 32 ribjih tatov, ki se bodo morali zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
Ptuj: Fish patrols guard spawning areas from fish thieves.
Original language summary:
Ptuj: ribiške patrulje varujejo drstišča pred ribjimi tatovi.
Extended description:
Ptuj: ribiške patrulje varujejo drstišča pred ribjimi tatovi, drstišče, most, drstenje rib, čuvaji, krivolovec na begu, čuvaj na motornem kolesu, zaseženi ulov rib. Vsako pomlad, ob času drstenja rib, imajo ptujski ribiči polne roke dela. Dno Polskave ter drugih pritokov Drave je popolnoma pokrito s tisoči in tisoči rib – belic, ki so prava vaba za množico ribjih tatov. Otroci, pa tudi marsikdo starejši se kar ne more upreti privlačni misli na slasten ribji obed – ribiči so zato organizirali številne patrulje, na pomoč pa so jim morali priskočiti še miličniki. Ob obrežju smo zalotili starejšo žensko, ki je mirno grabila travnik, nato pa nenadoma kar z grabljami krenila nad množico rib v reki. Nižje ob vodi smo ujeli v kamero moža, ki se je spravil nad belice kar z mrežo v roki, pa si je ob prihodu paznika kar hitro obrusil pete. Ribiške patrulje pa so drstišča varovala kar uspešno, saj so v treh dneh ujeli kar 32 ribjih tatov, ki se bodo morali zagovarjati pred sodnikom za prekrške.
Extended description:
Dolenjska: lov na sulca, ribič v reki, vaba se zaplete v veje, prijem postrvi, ribič jo vrne v reko, ivje, sneg ob reki, ribiča prižgeta cigareti, prijem sulca, merjenje – ...premajhen, izpust v vodo, ribiči v reki, ulov, izpust v reko. Lov na sulca je dovoljen že v pozni jeseni in traja od 1. novembra pa do 31. januarja. Ribiči v novembru niso posebno uspešno, ker jih ovira jesensko deževje in zaradi tega visoka voda. No, ovir je kot vidimo še več, toda te ovire so dobro znane tudi ostalim športnim ribičem in ne samo tistim, ki so se odločili ujeti sulca. Narasla voda je polna različnih odpadkov v njej, tako da ribič pogosto ujame vse kaj drugega kot ribo. Popolnoma drugače pa je, kadar ne prime veja ali korenina, ampak sulec. Takrat izkušeni ribič že po prvih trzljajih palice ve, kako težko ribo bo izvlekel. Če je sulec daljši od 70 cm, ga sme obdržati, če pa je manjši, ga spusti nazaj v vodo. Športni ribiči pa navadno spuščajo tudi sulce, ki imajo komaj kakšen centimeter nad dovoljeno mero, češ: »naj še malo zraste«.
Lov na sulca pa lahko nudi vrhunec športnega užitka šele pozimi. Zima z ivjem po vejah, s sveže zapadlim snegom in ledom ob bregovih zahteva od ribiča vse kvalitete pravega športnika. Zaradi možnosti nezgod mora biti športni ribič pri lovu na sulca v druži vsaj še enega ribiča ali pa ribiškega čuvaja. Tako si lahko pomagata, če kateri pade v vodo ali pa se mu pripeti kakšna druga nesreča. Pa tudi reševanje podmerskih sulcev, ki jih je treba spustiti nazaj v vodo čim manj poškodovane, je v dvoje mnogo lažje. V tem primeru bi en sam ribič težko spravil na suho še tako majhnega sulca. Če pa bi imel opraviti z odraslim sulcem, bi se borba prav lahko končala z ribičem v vodi, namesto s sulcem na suhem. Največji letošnji sulec je bil ujet na Krki in je meril 105 cm. V obvezno opremo vsakega ribiča sodi tudi meter, tako da ribič lahko takoj ugotovi, ali sme ribo obdržati, ali pa jo mora spustiti. Sulček, ki ste ga videli je bil dolg 70 cm, torej ima dovoljeno mero, a kaže, da sta se ribiča odločila ujeti kaj večjega. Ranica, ki jo dobi, ko zagrabi za vabo se mu zaceli že v nekaj dneh. Vroča želja, da bi na palici začutil upiranje 7 ali 12 kilogram težkega velikana, žene ribiča najprej ob mrzli vodi. Od stojišča do stojišča, od tolmuna do tolmuna. Tako prehodi po bregu od jutra do večera 10 ali 20 km. Da bi imel v prstih čim več občutka navija vrvico tudi v najhujšem mrazu brez rokavic. Na brkih se mu nabira ivje, a pozabi na mraz in da mu škornji puščajo. Če ujame manjšega 2 ali 3 kg težkega sulca ga previdno, da bi ga čim manj poškodoval, izvleče, izmeri in spusti, da bi lahko lovil najprej. In mogoče mu bo že čez eno uro, ali prihodnjo nedeljo, ali pa naslednje leto prijel tisti veliki, težki velikan, ki se ne pusti tako lahko izvleči na suho. Takih podmerskih sulcev je bilo samo na Savi v letošnji sezoni ujetih in spuščenih nad 150. Naš reporter pri svojem nekajdnevnem spremljanju ribičev ob Savi in Kolpi ni imel sreče, da bi naletel na res pravo in razburljivo borbo med odraslim sulcem in ribičem. To niti ni tako nenavadno, če pomislimo, da je tudi ribič lahko srečen, če doživi tako borbo enkrat ali dvakrat v življenju.
Dolenjska: Fishing for the huchen.
Original language summary:
Dolenjska: lov na sulca.
Extended description:
Dolenjska: lov na sulca, ribič v reki, vaba se zaplete v veje, prijem postrvi, ribič jo vrne v reko, ivje, sneg ob reki, ribiča prižgeta cigareti, prijem sulca, merjenje – premajhen, izpust v vodo, ribiči v reki, ulov, izpust v reko. Lov na sulca je dovoljen že v pozni jeseni in traja od 1. novembra pa do 31. januarja. Ribiči v novembru niso posebno uspešno, ker jih ovira jesensko deževje in zaradi tega visoka voda. No, ovir je kot vidimo še več, toda te ovire so dobro znane tudi ostalim športnim ribičem in ne samo tistim, ki so se odločili ujeti sulca. Narasla voda je polna različnih odpadkov v njej, tako da ribič pogosto ujame vse kaj drugega kot ribo. Popolnoma drugače pa je, kadar ne prime veja ali korenina, ampak sulec. Takrat izkušeni ribič že po prvih trzljajih palice ve, kako težko ribo bo izvlekel. Če je sulec daljši od 70 cm, ga sme obdržati, če pa je manjši, ga spusti nazaj v vodo. Športni ribiči pa navadno spuščajo tudi sulce, ki imajo komaj kakšen centimeter nad dovoljeno mero, češ: »naj še malo zraste«.
Lov na sulca pa lahko nudi vrhunec športnega užitka šele pozimi. Zima z ivjem po vejah, s sveže zapadlim snegom in ledom ob bregovih zahteva od ribiča vse kvalitete pravega športnika. Zaradi možnosti nezgod mora biti športni ribič pri lovu na sulca v druži vsaj še enega ribiča ali pa ribiškega čuvaja. Tako si lahko pomagata, če kateri pade v vodo ali pa se mu pripeti kakšna druga nesreča. Pa tudi reševanje podmerskih sulcev, ki jih je treba spustiti nazaj v vodo čim manj poškodovane, je v dvoje mnogo lažje. V tem primeru bi en sam ribič težko spravil na suho še tako majhnega sulca. Če pa bi imel opraviti z odraslim sulcem, bi se borba prav lahko končala z ribičem v vodi, namesto s sulcem na suhem. Največji letošnji sulec je bil ujet na Krki in je meril 105 cm. V obvezno opremo vsakega ribiča sodi tudi meter, tako da ribič lahko takoj ugotovi, ali sme ribo obdržati, ali pa jo mora spustiti. Sulček, ki ste ga videli je bil dolg 70 cm, torej ima dovoljeno mero, a kaže, da sta se ribiča odločila ujeti kaj večjega. Ranica, ki jo dobi, ko zagrabi za vabo se mu zaceli že v nekaj dneh. Vroča želja, da bi na palici začutil upiranje 7 ali 12 kilogram težkega velikana, žene ribiča najprej ob mrzli vodi. Od stojišča do stojišča, od tolmuna do tolmuna. Tako prehodi po bregu od jutra do večera 10 ali 20 km. Da bi imel v prstih čim več občutka navija vrvico tudi v najhujšem mrazu brez rokavic. Na brkih se mu nabira ivje, a pozabi na mraz in da mu škornji puščajo. Če ujame manjšega 2 ali 3 kg težkega sulca ga previdno, da bi ga čim manj poškodoval, izvleče, izmeri in spusti, da bi lahko lovil najprej. In mogoče mu bo že čez eno uro, ali prihodnjo nedeljo, ali pa naslednje leto prijel tisti veliki, težki velikan, ki se ne pusti tako lahko izvleči na suho. Takih podmerskih sulcev je bilo samo na Savi v letošnji sezoni ujetih in spuščenih nad 150. Naš reporter pri svojem nekajdnevnem spremljanju ribičev ob Savi in Kolpi ni imel sreče, da bi naletel na res pravo in razburljivo borbo med odraslim sulcem in ribičem. To niti ni tako nenavadno, če pomislimo, da je tudi ribič lahko srečen, če doživi tako borbo enkrat ali dvakrat v življenju.
Extended description:
Gameljne pri Ljubljani: pomlad v ribogojnici – valjenje in gojenje postrvi v ribogojnici Sava, bazeni, mladice, ameriške postrvi, delavci v ribogojnici, krmljenje rib. V ...zgodnjih pomladanskih dneh se iz postrvjih iker izvalijo prve male postrvi. Valitev traja približno štirinajst dni in v tem času imajo ribogojci največ dela. V valilnici postaja zarodu pretesno, zato je potrebno pripraviti večje odprte ribnike na prostem. Te dni, ko se je vreme malo ustalilo in ni več pričakovati večjih ohladitev, so v ribogojnici »Sava« v Gameljnah pri Ljubljani preselili nad dvesto tisoč mladih postrvi iz vališča v odprte bazene. Ribogojnica »Sava«, ki deluje kot ekonomska enota Zavoda za ribištvo v Ljubljani, vzgaja v glavnem postrvi »amerikanke« in sulčji naraščaj. Pričakujejo, da bodo letos vzgojili okoli dvesto petdeset tisoč postrvjih in kakih petnajst tisoč sulčjih mladic. Da bi proizvodnjo še povečali, bodo že letos začeli graditi nove ribnike. Ribogojnica z delom svoje proizvodnje oskrbuje slovenske športne vode za potrebe turizma, preostali del pa prodaja ostalim ribogojnicam, ki se ukvarjajo z vzrejo konzumnih postrvi, doma in na tujem. V tem ribniku pa je prvih pet ton skoraj odraslih postrvi »amerikank«, ki so namenjene za prodajo. S temi postrvmi bo ribogojnica zadostila povpraševanju hotelov in drugih potrošnikov v Ljubljani in bližnji okolici. Računajo, da bodo postrvi godne za prodajo čez kakšna dva meseca. Cena bo okoli osemsto dinarjev za kilogram.
Extended description:
Gameljne pri Ljubljani: pomlad v ribogojnici – valjenje in gojenje postrvi v ribogojnici Sava, bazeni, mladice, ameriške postrvi, delavci v ribogojnici, krmljenje rib. V zgodnjih pomladanskih dneh se iz postrvjih iker izvalijo prve male postrvi. Valitev traja približno štirinajst dni in v tem času imajo ribogojci največ dela. V valilnici postaja zarodu pretesno, zato je potrebno pripraviti večje odprte ribnike na prostem. Te dni, ko se je vreme malo ustalilo in ni več pričakovati večjih ohladitev, so v ribogojnici »Sava« v Gameljnah pri Ljubljani preselili nad dvesto tisoč mladih postrvi iz vališča v odprte bazene. Ribogojnica »Sava«, ki deluje kot ekonomska enota Zavoda za ribištvo v Ljubljani, vzgaja v glavnem postrvi »amerikanke« in sulčji naraščaj. Pričakujejo, da bodo letos vzgojili okoli dvesto petdeset tisoč postrvjih in kakih petnajst tisoč sulčjih mladic. Da bi proizvodnjo še povečali, bodo že letos začeli graditi nove ribnike. Ribogojnica z delom svoje proizvodnje oskrbuje slovenske športne vode za potrebe turizma, preostali del pa prodaja ostalim ribogojnicam, ki se ukvarjajo z vzrejo konzumnih postrvi, doma in na tujem. V tem ribniku pa je prvih pet ton skoraj odraslih postrvi »amerikank«, ki so namenjene za prodajo. S temi postrvmi bo ribogojnica zadostila povpraševanju hotelov in drugih potrošnikov v Ljubljani in bližnji okolici. Računajo, da bodo postrvi godne za prodajo čez kakšna dva meseca. Cena bo okoli osemsto dinarjev za kilogram.
Gameljne pri Ljubljani: A spring in a fishery.
Original language summary:
Gameljne pri Ljubljani: pomlad v ribogojnici.
Extended description:
Čeprav smo novoletnemu vzdušju v minulih dneh namenili kar dovolj pozornosti, smo tudi za danes pripravili nekaj utrinkov o tem, kako smo preživljali praznične dni. Naši ...sodelavci so se napotili v Dobrno, se sprehodili ob obali in se zapeljali na nekatera smučišča.
Obala: novo leto; ribiči z mrežami, turisti na ulici, hotel, sprehajalci, Piran Punta, Portorož Hotel Palace, pristanišče za čolne Koper in Izola.
Coast: New Year's Holidays at the Slovene coast.
Original language summary:
Obala: novoletni prazniki na Obali.
Extended description:
Čeprav smo novoletnemu vzdušju v minulih dneh namenili kar dovolj pozornosti, smo tudi za danes pripravili nekaj utrinkov o tem, kako smo preživljali praznične dni. Naši sodelavci so se napotili v Dobrno, se sprehodili ob obali in se zapeljali na nekatera smučišča.
Obala: novo leto; ribiči z mrežami, turisti na ulici, hotel, sprehajalci, Piran Punta, Portorož Hotel Palace, pristanišče za čolne Koper in Izola.
Extended description:
Plemeniti rak jelševec je v Sloveniji le še malo znana žival oziroma jed. Lov nanj vam bo predstavil tale filmski zapis.
Od znanega presihajočega Cerkniškega jezera ostane v ...poletnih mesecih le potok, ki v deževnih dneh naraste v malo rečico. In prav ta potok, ki mu domačini pravijo kar »Jezero«, je eden redkih krajev v Sloveniji, kjer se je še ohranil plemeniti rak »jelševec«. Znana račja kuga, ki je pred več kot petimi desetletji zelo razredčila račje vrste, je kriva, da zna danes le še redko kateri Slovenec loviti rake. Eden najstarejših lovcev na rake je ribiški čuvaj ljubljanskega »Zavoda za ribištvo« Janežič Andrej iz Gornjega Jezera. Prav rad nam je pokazal, kako lovi rake.
Na koščke razrezano ribo natakne na žico in vloži v pasti. Pasti imajo pri strani še eno odprtino, ki pa je take oblike, da ujeti rak ne najde več izhoda.
Kadar je potok tako visok, se ne izplača nastavljati veliko pasti, ker je lov navadno slab. Ko pa voda upade, nastavi mojster Janežič tudi po 30 pasti. Nastavlja jih pozno popoldne ali v prvem mraku, tako da močni vonj ribjega mesa privablja vso noč.
Naslednje jutro sta čuvaja spet ob vodi. Izkušen ribič, že po teži pasti ugotovi, koliko rakov se je ujelo. Če je lov dober, je v enem zabojčku tudi po 30 rakov. Seveda se pa tudi zgodi, da je v kakšni pasti samo eden ali tudi nobeden. Ribogojci za sedaj še ne poznajo načina, kako umetno gojiti rake v vališčih, zato jim skušajo zagotoviti vsaj čim boljše naravne pogoje za razvoj. Postopoma pa bodo skušali slovenske potoke spet naseliti z raki.
Ujete rake pazljivo pregledajo. Samice in tiste, ki so manjši od 11 cm, vržejo nazaj v vodo. V enem letu ujamejo v tem potoku 1200 kg odraslih rakov. Ujete rake prepeljejo v zaprt bazen v bližnji ribogojnici. Tu počakajo, da se jih nabere dovolj, potem pa jih sortirajo po velikosti in razpošljejo naročnikom. Več kot 90 % tržišču namenjenih rakov izvozijo v tujino. V Sloveniji je malo hotelov, ki lahko gostom ponudijo to v tujini zelo cenjeno slovensko specialiteto. Če se hotelom v Švedski, Franciji, Švici in Zahodni Nemčiji, ki so stalni odjemalci ribogojnice Obrh, splača kupovati naše rake, je toliko bolj razumljivo, da naši hoteli ne znajo opozoriti predvsem tujih gostov na našo specialiteto: raka jelševca, ki ga po kvaliteti mesa mnogi uvrščajo pred njegovega morskega konkurenta jastoga.
Information:
A report on catching noble or broad-finger crayfish (Astacus astacus) in Cerknica Lake: a boat, pots, preparation of the traps, a fish farm and the release of crayfish into a pool.
Original language summary:
Reportaža o lovu na raka jelševca v Cerkniškem jezeru: čoln, vrše, priprava pasti, raki, ulov, ribogojnica, izpust rakov v bazen.
Extended description:
Naš kraj: Prečna pri Novem mestu, neizrabljene priložnosti, cerkev, pogled iz zraka, letališče, hangarji; izjava Franc KLEMENČIČ, Aero klub Novo mesto, izjava Jože DERGANC, KS ...Prečna, izjava Franc KAFERLE, Prečna, nekdanji vojaški objekti - konjušnice, ježa; novi velodrom, ki sameva, ostanki gradu Luknja, ruševine, kažipot Trdinova pot - Lukova jama, izvir Temenice, risba Proteus - človeška ribica na turistični tabli, slap, ribogojnica, letalo pristaja.
Our place: the untapped opportunities of a place Prečna pri Novem mestu.
Original language summary:
Naš kraj: neizrabljene priložnosti kraja Prečna pri Novem mestu.
Extended description:
Naš kraj: Prečna pri Novem mestu, neizrabljene priložnosti, cerkev, pogled iz zraka, letališče, hangarji; izjava Franc KLEMENČIČ, Aero klub Novo mesto, izjava Jože DERGANC, KS Prečna, izjava Franc KAFERLE, Prečna, nekdanji vojaški objekti - konjušnice, ježa; novi velodrom, ki sameva, ostanki gradu Luknja, ruševine, kažipot Trdinova pot - Lukova jama, izvir Temenice, risba Proteus - človeška ribica na turistični tabli, slap, ribogojnica, letalo pristaja.
