* dogodke iz ceske zgodovine, povezane z najdbo Kraljedvorskega rokopisa, in to tako (1) zgodovinsko relevantne informacije (sodelovanje V. Hanke z J. Dobro- vskim pri izdajanju knjig Starobylá ...skládánie; dovoljenje za poucevanje cescine na gimnazijah leta 1816; izjave o Kraljedvorskem rokopisu iz ust F. Palackega, F. Sternberka, K. Sladkovskega in T. G. Masaryka; porocilo o Hankovi »najdbi« Kra- ljedvorskega rokopisa v kripti cerkve v kraju Dvur Králové leta 1817, informacije o anonimnih clankih v nemskem casopisu Tagesbote aus Böhmen, v katerem je bil V. Hanka oznacen kot ponarejevalec itd.) in (2) informacije fantasticne/fikcij- ske narave (kraja »pravega« Kraljedvorskega rokopisa s strani avstrijskih uradov, ustanovitev tajne skupnosti sodelavcev - Red Jaroslavovih posmrtnikov za prido- bitev »ukradenega« Rokopisa, ustanovitev avstrijske enote za zatiranje narodno- stne upornosti z imenom Vipera Arborea, spori »Posmrtnikov« z »Gadi« itd.); Stripovske ilustracije v obdelavi pesmi Jaroslav podpirajo, pozivljajo in povecu- jejo dinamiko besedila in so predvsem demonstrativne, ilustrativne in dopolnjevalne. Besedilo pesmi je razclenjeno na razlicno dolge dele, uporabljeno pa je kot vsebina posameznih oblackov v stripu. Spekter barv v stripovski obdelavi pesmi Jaroslav se ujema z dogajalno linijo - prevladujejo odtenki modre barve (tudi v okvirih z besedi- lom), skupaj z rdeco (kri, barva zastav) in rumeno barvo (prah v nevihti in pri jahanju na konjih, soncna svetloba, ogenj). Tako omejen barvni spekter ucinkovito priklice temacno, grobo, bojevito in sovrazno vzdusje. Znacilnosti risb pustolovskih stripov so ohranjene tudi v upodobitvi lepe Kublajevne (v pesmi je opisana kot oseba, ki je »oblecena vsa v zlat brokat, vrat in prsi imela je odkrite, z biseri in dragimi kamni ovencana« - str. 6). Zvest prenos tega besednega opisa v vizualno podobo delno pomika zanr pustolovskega in zgodovinskega stripa na podrocje eroticnih stripov. Po koncu odlomka pesmi Jaroslav se bralec spet znajde v sedanjosti, kjer se go- vori o tem, da je Kraljedvorski rokopis dejansko obstajal, a so ga odtujili avstrijski uradi, o cemer protagonistu stripa pripoveduje skrivnostni moz. Jaroslav izve, da ta skrivnostni moz utelesa zadnjega pripadnika t. i. druzbe Jaroslavovih posmrtnikov, ustanovljene z namenom iskanja in zascite odtujenih rokopisov. Pri pripovedovanju skrivnostnega moza se ravnina stripa pomika v cesko preteklost, v stripovskih oblac- kih pa ozivijo besede V. Hanke: »Ta rokopisni spomenik je dediscina ceskega naroda! In jaz mu jo bom vrnil! Ce ne jaz, pa moji nasledniki ... In nasledniki njihovih nasle- dnikov.« (T. Hibi Matejícek 2007: 15) V besedah pripovedovalca - skrivnostnega moza je pojasnjen Hankov motiv za ustvarjanje rokopisnih »ponaredkov«: »Da ne bi izgublje- ni rokopisi utonili v pozabo, namerava Hanka izkoristiti valove narodnega vzpona, katerega del je bil tudi sam. Iz preostalih listov Rokopisov ustvarja ponaredke, ki jih z veliko slavo predstavlja cenjenemu narodu.« (prav tam) Igra z bralcem se nadaljuje - zgodovinske dogodke, o katerih ni izrazen dvom (Hankova najdba Kraljedvorske- ga rokopisa leta 1817), je avtor stripovskega besedila uporabil za poglobitev mistifi- kacije; beseda najde je v stripovskem oblacku zapisana v narekovajih. Narekovaji tu torej nakazujejo najdbo ponaredka, pri cemer gre za ponaredek, izdelan na podlagi avtenticnega Rokopisa . Ceprav je iz zgoraj navedenih razlogov razvidno, da imamo lahko za dominantni mistifikacijski element v stripu Sifra mistra Hanky prikaz fikcijskih zgodovinskih dogodkov, so del stripa tudi avtenticni viri iz tistega casa10 in izjave nekaterih pred- stavnikov ceskega literarnega zivljenja 19. in 20. stoletja. Prav na tem mestu je bil potencial stripovske umetnosti ucinkovito izrabljen - izjave znanih osebnosti (F. Pa- lacký, F. Sternberk, K. Sladkovský; T. G. Masaryk) so uvrscene v stripovske oblacke, ki izhajajo iz ust njihovih upodobitev. Ozivljene zgodovinske osebe tu izrazajo pozi- tivne in negativne sodbe o najdbi Kraljedvorskega rokopisa in postajajo nedeljivi del pripovednega toka. Dogajalni razplet je vizualno nakazan z enotno graficno podobo (odtenki rumenorjave barve skupaj z belim ozadjem stripovskih oblackov). Na osno- vi graficne podobe tega dela stripa pa ni mogoce razlikovati relevantnih zgodovin- skih podatkov od fikcije, kar je razvidno iz naslednjega prikaza:
Poljanski rokopis je najverjetneje nastal ob koncu 18. ali v začetku 19. stoletja v kapucinskem samostanu v Škofji Loki. Zemljepisno se uvršča na področje rovtarske narečne skupine, močno zaznamovane ...z gorenjskimi narečnimi inovacijami, medtem ko je bila v času njegovega nastanka na tem področju aktualna osrednjeslovenska ali kranjska knjižna različica. Avtor rokopisa ni znan, lahko pa opredelimo naslovnika, namen nastanka besedila in razmerje do znanih predlog, versko-politične razmere v času nastanka in vpliv teh dejavnikov na jezikovno podobo rokopisa. Analiza posameznih glasovnih pojavov pokaže, da je avtor rokopisa upošteval tako protestantsko knjižno tradicijo kot tudi sočasno osrednjeslovensko knjižno različico, značilni pa so tudi številni gorenjsko-rovtarski narečni pojavi, ki za takratno osrednjeslovensko knjižno različico niso bili sprejemljivi.
PDF