Srednjebosansko skrilavo hribovje je geološko in geomorfološko zelo raznoliko. V raziskavi smo analizirali možnosti razvoja geoturizma na primeru občine Fojnica. Izvedli smo vrednotenje naravnih in ...antropogenih značilnosti izbranih starih rudnikov na območju Fojnice, ki ima dolgo rudarsko tradicijo. Rezultati kažejo, da ima rudnik Bakovići največji geoturistični potencial. Nadaljnje preučevanje bo usmerjeno v pripravo celovitega geoturističnega produkta za občino Fojnica in za celotno Srednjebosansko skrilavo hribovje.
Extended description:
V Podljubelju pri Tržiču leži opuščeni rudnik živega srebra. Rudarsko naselje in zgodovina Tržiča nam prikažeta rudnik in njegovo gospodarstvo pomembnost, ki jo je imel v ...preteklosti. Zgodovina pravi, da je bilo prvo poročilo o podljubeljskem rudniku v arhivu idrijskega rudnika že v 16. stoletju. Sto petdeset let pozneje sta v Podljubelju kmeta Kolar in Slapar odkrila cinobrovo rudo, ki je pri preizkusu dala 50% živega srebra. Rudnik se je hitro razvijal in v njem so kopali vse do konca 19. stoletja, ko je bilo delo zaradi pasivnosti rudnika ustavljeno. Po osvoboditvi je geološki zavod Ljudske Republike Slovenije pričel ponovno proučevati problematiko in razmere v podljubeljskem rudniku. Rezultati študije geološkega zavoda o podljubeljskem rudniku pa za zdaj še niso znani.
Šentanski rudnik je bil rudnik živega srebra pri zaselku Lajbe nad Podljubeljem v občini Tržič. Cinabarit - živosrebrno rudo - so v okolici Podljubelja odkrili okoli leta 1560. Dne 12. oktobra 1670 je bilo javljeno, da so maja istega leta našli nahajališče cinabarita v Lajbah. Vzorce rude so poslali v pregled in ugotovili, da je ruda vsebovala kar 0,50% živega srebra. Idrijski rudarji so prišli v Podljubelj, si ogledali nahajališče v Lajbah in ga označili z idrijskim rudarskim znakom. Rudišče je bilo kasneje razglašeno za državno last. Obratovanje rudnika in njegovo izkoriščanje se je skozi čas večkrat spreminjalo. Rudnik je obratoval s presledki. Imel je tudi talilnico, a je bila njena proizvodnja majhna, 1891 je dosegla le 12 ton letne proizvodnje. Zadnji lastnik je bil baron Julij Born, ki pa je leta 1897 nenadoma umrl. Po njegovi smrti so si lastnino rudnika razdelili njegovi dediči. Rudnik je nehal obratovati leta 1902. Viri navajajo, da je bilo v času obratovanja izkopanih okoli 60.000 ton rude, iz katere so pridobili okoli 180 ton živega srebra. Med prvo svetovno vojno je vojska potrebovala velike količine živega srebra, zato se je Avstro-Ogrska vojaška uprava odločila, da obnovi izkop v Šentanskem rudniku. Rudnik naj bi pričel ponovno obratovati leta 1917. Ker pa so med tem časom odkrili nove materiale, ki so uspešno nadomestili živo srebro, je vojaška uprava izgubila interes za rudarjenje v Lajbi. Med obema vojnama se proizvodnja zaradi skoraj povsem izčrpanega rudišča ni več obnavljala. Na petem obzorju pa je za obiskovalce odprt »Antonov rov«, katerega vhod je viden tudi s ceste, ki pelje proti Ljubelju. (Vir: Wikipedija)
Šentanski rudnik - an abandoned Mercury mine near the hamlet of Lajbe nad Podljubeljem.
Original language summary:
Šentanski rudnik - opuščeni rudnik živega srebra pri zaselku Lajbe nad Podljubeljem.
Extended description:
V Podljubelju pri Tržiču leži opuščeni rudnik živega srebra. Rudarsko naselje in zgodovina Tržiča nam prikažeta rudnik in njegovo gospodarstvo pomembnost, ki jo je imel v preteklosti. Zgodovina pravi, da je bilo prvo poročilo o podljubeljskem rudniku v arhivu idrijskega rudnika že v 16. stoletju. Sto petdeset let pozneje sta v Podljubelju kmeta Kolar in Slapar odkrila cinobrovo rudo, ki je pri preizkusu dala 50% živega srebra. Rudnik se je hitro razvijal in v njem so kopali vse do konca 19. stoletja, ko je bilo delo zaradi pasivnosti rudnika ustavljeno. Po osvoboditvi je geološki zavod Ljudske Republike Slovenije pričel ponovno proučevati problematiko in razmere v podljubeljskem rudniku. Rezultati študije geološkega zavoda o podljubeljskem rudniku pa za zdaj še niso znani.
Šentanski rudnik je bil rudnik živega srebra pri zaselku Lajbe nad Podljubeljem v občini Tržič. Cinabarit - živosrebrno rudo - so v okolici Podljubelja odkrili okoli leta 1560. Dne 12. oktobra 1670 je bilo javljeno, da so maja istega leta našli nahajališče cinabarita v Lajbah. Vzorce rude so poslali v pregled in ugotovili, da je ruda vsebovala kar 0,50% živega srebra. Idrijski rudarji so prišli v Podljubelj, si ogledali nahajališče v Lajbah in ga označili z idrijskim rudarskim znakom. Rudišče je bilo kasneje razglašeno za državno last. Obratovanje rudnika in njegovo izkoriščanje se je skozi čas večkrat spreminjalo. Rudnik je obratoval s presledki. Imel je tudi talilnico, a je bila njena proizvodnja majhna, 1891 je dosegla le 12 ton letne proizvodnje. Zadnji lastnik je bil baron Julij Born, ki pa je leta 1897 nenadoma umrl. Po njegovi smrti so si lastnino rudnika razdelili njegovi dediči. Rudnik je nehal obratovati leta 1902. Viri navajajo, da je bilo v času obratovanja izkopanih okoli 60.000 ton rude, iz katere so pridobili okoli 180 ton živega srebra. Med prvo svetovno vojno je vojska potrebovala velike količine živega srebra, zato se je Avstro-Ogrska vojaška uprava odločila, da obnovi izkop v Šentanskem rudniku. Rudnik naj bi pričel ponovno obratovati leta 1917. Ker pa so med tem časom odkrili nove materiale, ki so uspešno nadomestili živo srebro, je vojaška uprava izgubila interes za rudarjenje v Lajbi. Med obema vojnama se proizvodnja zaradi skoraj povsem izčrpanega rudišča ni več obnavljala. Na petem obzorju pa je za obiskovalce odprt »Antonov rov«, katerega vhod je viden tudi s ceste, ki pelje proti Ljubelju. (Vir: Wikipedija)
Extended description:
Kolektiv živega srebra v Idriji je letos 29. aprila dosegel zares pomemben uspeh, tega dne je namreč začela obratovati nova rotacijska peč za predelavo živosrebrne rude ter nova ...kondenzacijska naprava za izločanje živega srebra. 250 ton rude potuje dnevno po teh tekočih trakovih in ceveh v veliko peč, kar je za celih 150 ton več, kot je bila zmogljivost starih jaškastih peči, povečal pa se je tudi izkoristek s 75 na 94%. Nova peč je stala ½ milijarde dinarjev in je trenutno največja peč te vrste na svetu. Dolga je 38 metrov, v njej se ruda segreje do 900 stopinj Celzija ter razpade, živosrebrne pare pa s prahom in drugimi plini potujejo v kondenzacijsko napravo. Tu se v sistemu zavitih cevi očistijo ter ohlade, tako da na koncu dobimo čisto živo srebro. Nova naprava, katero v eni izmeni oskrbuje le 5 delavcev, proizvede dovolj živega srebra, da z njimi zadovolji domačo trg in da ga približno 60% lahko celo izvozimo.
Extended description:
Kolektiv živega srebra v Idriji je letos 29. aprila dosegel zares pomemben uspeh, tega dne je namreč začela obratovati nova rotacijska peč za predelavo živosrebrne rude ter nova kondenzacijska naprava za izločanje živega srebra. 250 ton rude potuje dnevno po teh tekočih trakovih in ceveh v veliko peč, kar je za celih 150 ton več, kot je bila zmogljivost starih jaškastih peči, povečal pa se je tudi izkoristek s 75 na 94%. Nova peč je stala ½ milijarde dinarjev in je trenutno največja peč te vrste na svetu. Dolga je 38 metrov, v njej se ruda segreje do 900 stopinj Celzija ter razpade, živosrebrne pare pa s prahom in drugimi plini potujejo v kondenzacijsko napravo. Tu se v sistemu zavitih cevi očistijo ter ohlade, tako da na koncu dobimo čisto živo srebro. Nova naprava, katero v eni izmeni oskrbuje le 5 delavcev, proizvede dovolj živega srebra, da z njimi zadovolji domačo trg in da ga približno 60% lahko celo izvozimo.
Idrija - a new rotary furnace in the Mercury mine.
Original language summary:
Idrija - nova rotacijska peč v rudniku živega srebra.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
In memoriam - rudniška nesreča Vinski rov. 13 ponesrečenih rudarjev, krste z imeni, ljudje na zadnjem slovesu, žalna zastava na stavbi (Delavski dom), komemoracija, svojci, častna straža rudarjev - knapov.
In memoriam: Rudnik Zagorje ob Savi. Vinski rov, ki pelje globoko pod zemljo. Jašek 159 G v IX etaži, peti horizont. Kdo ve, kaj se je zgodilo v soboto ob dveh ponoči na tem mestu? Nihče in kljub preiskavam tega najbrž ne bo nikdar nihče vedel. Vse, ki bi mogli kaj povedati, so prinesli tovariši popoldne mrtve izpod zemlje, da jih v nedeljo spet zemlji izročijo.
Trinajst čvrstih krst je ležalo vso dolgo noč v Delavskem domu, trinajst krst pokopanih v gomili vencev in zgodnjih rož. Otroci mrtvih očetov so ostali za dolgo časa brez solza, ker jih več niso imeli, žene so od bolečin padale v nezavest. Težka je bila ta noč v Zagorju, nema je ostala množica ljudi pred krstami svojih tovarišev. Prav takrat, ko smo mi spali utrujeni ali sanjali o neznani sreči jutrišnjega dne, so umrli vsi hkrati, v istem trenutku, brez vsake poslednje misli, sežgani v plamenu eksplozije.
Kako lepi so dnevi zgodnje, nepričakovane pomladi. Popoldne so prinesli iz Delavskega doma trinajst krst v sončno luč. Zadnjič. Trinajst družin je jokalo brez solza, dvajset tisoč ljudi je stalo brez glasu v poslednjem pozdravu. Težka podoba smrti, ki je stopila v sončno luč. Potem so jih nesli tovariši na ramah, da jih vrnejo zemlji.
Množica jih je spremljala na poslednji šiht, njihove družine so s težavo sledile krstam v veliki bolečini. Vsi so se zbrali, vsa zasavska dolina, prebivalci revirjev, od daleč so prišli, rudarji, iz vse Jugoslavije. Z njimi je bil predsednik ljudske skupščine LR Slovenije Miha Marinko, zvezni ljudski poslanec Lidija Šentjurc, člani Izvršnega sveta in drugi predstavniki ljudske oblasi. Dolg, težak sprevod. Nedaleč na hribu nad Zagorjem je pokapališče Zagorjanov. Množica je tiha stala ob devetih izkopanih jamah. Devet poslednjih jaškov na prvi etaži, dva ali tri metre pod zemljo. To bo njihov poslednji kop in ni sirene na tem svetu, ki bi ga mogla prekiniti. Ob grobu so se poslovili od ponesrečenih tovarišev predstavniki rudarjev in družbenih organizacij. Večer je legal na dolino, ko so jih zadnjikrat začeli v slovo, »srečno« za poslednji šiht.
Clips presents a report regarding the disaster at the mine of Vinski rov, with 13 fatally wounded miners and their coffins at their last farewell. Mourning flag on the building (the Workers' House), commemoration, family, honour guard of miners.
Information:
The accident in Vinski rov, which claimed 13 miners.
Original language summary:
Nesreča v Vinskem rovu je zahtevala 13 življenj rudarjev.
Extended description:
Težak in dostikrat grenak je knapovski kos kruha, toda mnogi pravijo, da ga ne bi zamenjali za bolj belega in slajšega.
Velenje: rudarji v rudniku kopljejo lignit. Rudnik ...Kanižarica, tabla, rudar miner z električnim detonatorjem, rudarji žvečijo tobak, izhod iz rudnika.
Pisali so 3. Julija 1934, ko so hrastniški knapi, ki so kopali v jami Ojstro sklenili, da je neusmiljeno izkoriščanje prekoračilo vse meje in da si bodo svoje pravice poskusili izbojevati s štrajkom. Gladovna stavka se je kasneje razširila še na oba zasavska in nekatere druge slovenske rudnike. V spomin nanjo slavijo rudarji svoj dan.
Information:
Velenje and the Kanižarica mine: A Miners' Day; a miner; tobacco-chewing.
Original language summary:
Velenje in Kanižarica: dan rudarjev; rudarji v rudniku, miner, žvečenje tobaka.
Extended description:
Information:
Idrija: closing-down the mercury mine after 500 years of mercury ore extraction; the mine exteriors; a furnace, miners and the Idrijca River.
Original language ...summary:
Idrija: zapiranje rudnika živega srebra po 500 letih izkopavanja rude; zunanjost rudnika, žgalna peč, rudarji, reka Idrijca.
Extended description:
<!--if !mso>
<mce:style><! st1:*{behavior:url(#ieooui) } -->
V Mežici noč in nad njo teče svinec. Rudarji so nam povedali, da je bil napovedan mežiškemu rudniki in topilnici ...konec že leta 1949, vendar se je produkcija do danes stalno večala. Lani so odkrili nova rudišča pod Uršljo goro in to je kolektiv še bolj prepričalo, da so velika lastna sredstava, ki jih vlagajo v modernizacijo obratov dobro naložena. Velike bobnaste peči so v lanskem letu dale 16.325 ton svinca, kmalu pa bodo dajale letno še 5.000 ton več.
Iz topilnice v žerjavu potiskajo veliki ekshaustorji škodljive pline v bližno dolino, ki jo na pol za šalo domačini imenujejo tudi »Dolina smrti«. Škodljivi vpliv sega 5 km daleč in vso škodo v gozdartvu in poljedeljstvu so ocenili na več kot 10 milijonov dinarjev letno. Če bi jim uspela investicija ene milijarde dinarjev bi tu lahko zgradili donosen obrat za pridobivanje žveplene kisline in natrijevega sulfata.
Information:
The town of Mežica: environmental pollution with noxious gases from the mercury smelting plant; the Žerjav smelting plant, masked workers and destroyed forests in the Mežica Valley.
Original language summary:
Mežica: onesnaževanje okolja s strupenimi plini iz topilnice svinca; topilnica Žerjav, delavci z maskami, gore, uničeni gozdovi v Mežiški dolini.
PDF