Extended description:
<!--if !mso>
st2\:*{behavior:url(#ieooui) }st1\:*{behavior:url(#ieooui) }
<!endif--><!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table ...Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Večstoletno rudarjenje in predelava svinca je uničilo naravno okolje v Mežiški dolini. Uničeni gozdovi so alpsko dolino spremenili v dolino smrti. O problemih življenja v onesnaženi dolini govorijo prizadeti domačini in strokovnjaki, pevec Marjan Smode pa je o dolini napisal nekaj pesmi (med njimi je v Sloveniji najbolj znana Mrtva reka - Dead River); izjave Andrej Šertel, vodja za gojenje in varstvo gozdov Lesna Slovenj Gradec, Karl Markovič, predsednik lovske družine Bistra, Pavel Srebre, Martin Srebre, Marija Šepul, ing. Peter Sovan, vodja projektne skupine za okolje Rudnik Mežica, dr. Bojan Jezernik, zdravnik ZD Ravne na Koroškem, Filip Šepul, kmet.
The consequences of hundreds of years of lead mining in the valley of the river Meža; destroyed forests and have changed the valley into a valley of death. The affected citizens and experts talk about the issues arising from living in the polluted valley. The singer Marjan Smode wrote several songs about the polluted valley (most recognizable of them entitled, Mrtva reka - Dead River). Statements by Andrej Šertel, head of the section for cultivation and protection of the forest Lesna Slovenj Gradec, continuing with Karl Markovič, head of the hunting family Bistra, and participants of the project group for the preservation of Mežiška dolina, Pavel Srebre, Martin Srebre and Marija Šepul as their project leader, the engineer Peter Sovan, a statement by the medical doctor Bojan Jezernik, ending the clip with a statement by a local farmer Filip Šepul.
Information:
Eliminating the consequences of centuries of mining, saving the natural forest and the heavily polluted environment of Mežiška dolina.
Original language summary:
Odpravljanje posledic večstoletnega rudarjenja, reševanje gozdov in naravnega okolja v močno onesnaženi Mežiški dolini.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Izjava Božidarja Gomilška, vodje projekta za ekološko sanacijo Mežiške doline, čistilna naprava za SO2, izjava Mirko Kret, direktor MPI-ja (Metalurgija plastika inženiring) s panoramo Mežiške doline - gola pobočja v snegu, posledica 300 letnega rudarjenja v Mežiški dolini.
A statement by Božidar Gomilšek, project leader for the ecological rehabilitation of Mežiška dolina, footage of cleaning system for SO2 releases, a statement by Mirko Kret, Director of MPI (Metallurgy and plastics engineering) with panoramic views of the valley Meža - bare snow slopes, the result of 300 years of continuous mining in Mežiška dolina.
Information:
Ecological restoration of Mežiška dolina, its environmental protection and a prohibition regarding the release of toxic gases into the atmosphere.
Original language summary:
Ekološka sanacija Mežiške doline, zaščita okolja in prepoved izpusta strupenih plinov v ozračje.
Extended description:
<!--if !mso>
st2\:*{behavior:url(#ieooui) }st1\:*{behavior:url(#ieooui) }
<!endif--><!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table ...Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Več stoletij dolga izraba svinčene rude je v Zgornje Mežiški dolini pustila neizbrisen pečat. Rudniki svinca in cinka v Mežici so s pridobivanjem svinčene rude področje zgornje Mežiške doline spremenili v onesnaženo okolje z visoko vsebnostjo svinčenega prahu v zraku in tleh.
Svinec v Mežiški dolini; panorama Mežica - rudnik, voda, okolica, dimniki, proizvodnja, poroča Slavko Bobovnik med otroki v vrtcu, njive, vrtovi, delo v gredi, proizvodnja.
The several centuries practiced use of lead ore in the upper part of Mežiška dolina has left an indelible mark. Lead and zinc ore mining has changed the upper part of the valley and transformed it into a polluted area with high levels of leaden dust in the air and soil. Panoramic view of Mežica - mines, water, surroundings, manufacturing and the reporter Slavko Bobovnik amongst some children in the kindergarten, fields and gardens.
Information:
The impacts of centuries of lead mining on the environment and the adverse consequences for the inhabitants of the valley, including the impact on the health of the children.
Original language summary:
Vpliv večstoletnega izkoriščanja rudnika svinca na okolico in škodljive posledice za prebivalce doline, med njimi tudi vpliv na zdravje otrok v vrtcih.
Extended description:
<!--if gte mso 10>
/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:"Table Normal";
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
...mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:"";
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:"Calibri","sans-serif";
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:"Times New Roman";
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;
mso-bidi-font-family:"Times New Roman";
mso-bidi-theme-font:minor-bidi;}
<!endif-->
Idrija: rudnik živega srebra zunanjost, slovenski grb in zastave, pogon nove rotacijske peči, ruda v peči. Maribor: most čez Dravo, promet na ulici, kulturna prireditev v Metalni, pevci, orkester. Ljubljana: delo na pošti pred prazniki, pošiljanje telegrama, žigosanje pošiljk, promet na cesti, fički, Ljubljana v prazničnem jutru, izlet v naravo. Logarska dolina: prvomajski slalom na Okrešlju, panorama Okrešelj. Obala: turisti, parkirani avtomobili, fički, fotografiranje na pomolu. Izlet v naravo, piknik, fantek pije cockto iz steklenice, otroci, ribič. Rožnik: praznovanje, zbrani za klopmi, harmonikar, spremljanje prenosa parade na ekranu televizorja, maršal Josip Broz Tito pozdravlja delovno ljudstvo.
Že tričetrt stoletja se v prvomajskem jutru vije delavska zastava. Ob velikem prazniku smo se ozrli po vseh straneh naše dežele, pospremili smo naše ljudi na slavja, beležili njihove uspehe, jim želeli veselo praznovanje. A prvega maja ne praznujemo le s slavnostnimi prireditvami, z zborovanji, akademijami, cvetjem in zastavami. Praznujemo ga tudi z uspehi našega dela. Vseh nismo mogli zabeležiti, ustavili smo se le v idrijskem rudniku živega srebra, kjer bo jutri stekla nova rotacijska peč za predelavo živosrebrne rude. Že delavski praznik pred tremi leti so v rudniku počastili s prvim pogonom enake peči, tej drugi bo čez nekaj let sledila tretja.
Spreminjajo se časi... Ni še tako daleč čas, ko bi bila umetniška predstava v tovarniški hali nezaslišana reč. Danes je to nekaj naravnega, razumljivega, še posebej ob velikem dnevu. In prav je tako... Čestitali smo si praznik s stiskom rok, s svetlimi obrazi, s pesmijo, s tisoči in tisoči pisem in razglednic. Te zadnje je pošta pred prazničnimi dnevi komaj zmagovala. A najbrže je lepo posredovati dobre želje, slavnostno razpoloženje...
Na praznično jutro se je Ljubljana zbudila v meglici, a tudi sonce se ni moglo ubraniti dobri volji. Sicer pa je danes Ljubljana napol prazna, pa ne le ona, iz vseh večjih krajev so se včeraj popoldne in danes zlivale reke vozil. Vse »kar leze in gre« se je odpravilo na izlete. Saj to je že znana slovenska lastnost, da izrabimo vsak prosti dan, prvomajske praznike pa še posebej, za izlete v naravo, da odidemo v gore in na morje, med zelena polja in v zasnežene hribe. Življenje v mestih pa utripa le napol, dokler se zadnji prosti dan ne vrnejo ljudje in se z novim poletom lotijo dela. Praznovali smo in bomo na vrsto načinov. Na Okrešlju v Logarski dolini so danes priredili tradicionalni prvomajski slalom. Ne le domačini, prišlo je tudi mnogo tujih turistov - pa ne le Okrešelj, pa tudi na jadranski obali jih je bilo precej. Pa še ena prvomajska tradicija: na Rožniku, gričku blizu Ljubljane, se že desetletja srečujejo delovni ljudje ob svojem prazniku. In tisti, ki so ostali doma? Tem smo prenesli veliko parado. Letošnji praznik se bliža koncu - a pred nami jih je nepregledna vrsta. Srečno, tovariši, in na svidenje... (N. P. S., TVdok, T: 2646)
Information:
Celebrating International Workers' Day in 1964.
Original language summary:
Praznovanje prvega maja, praznika dela, leta 1964.
Sv. Ana pri Tržiču – pogosto na razglednicah s slovenskim in z nemškim napisom opazimo, da je nemški napis kraja slovensko zaveden pošiljatelj prečrtal. Nemško usmerjeni pošiljatelji pa so ...prečrtavali slovenske napise. Ker pa sta ohranjeni dve taki razglednici Šentanskega rudnika z enako prečrtanim nemškim napisom, lahko sklepamo, da je dal trgovec oz. založnik razglednicam, natisnjenim še v monarhiji, zdaj v novih političnih razmerah in v novi državi, Kraljevini SHS, prečrtati nemški napis. Razglednica je bila odposlana leta 1922.
