V prispevku je prikazan krajevni govor kraja Slivnica pri Celju (SLA T331), ki spada v srednještajersko narečje štajerske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in naglasoslovne značilnosti; ...fonološki opis govora je podan na osnovi narečnega gradiva, ki ga je za Slovenski lingvistični atlas (SLA) zbral Ivan Potrata leta 1970. Gradivo je zapisano še v stari fonetični transkripciji, zato je avtorica za potrebe fonološkega opisa narečne odgovore celotne vprašalnice pretvorila v sodobno fonetično pisavo.
V prispevku je prikazan krajevni govor kraja Večeslavci (SLA T397), ki spada v gorički govor prekmurskega narečja panonske narečne skupine. Opisane so osnovne glasoslovne in naglasoslovne ...značilnosti. Podan je fonološki opis govora, in sicer na osnovi narečnega gradiva, ki ga je za potrebe SLA zbrala Majda Domijan leta 1983.
V príspevku predstavljamo zgodovino šolskega slovarja na Slovenskem - od začetnih pobud za nastanek tovrstnega slovarja do idejne zasnove in končne uresničitve. Osredotočamo se na šolski slovar za ...učence od 1. do 5. razreda osnovne šole, predstavljamo izhodišča za nastanek tega slovarja in portal Franček, v okviru katerega je od leta 2021 na voljo Šolski slovar slovenskega jezika (ŠSSJ).
Prispevek obravnava prevajanje bolgarskih zamenjalnih odvisnikov v slovenščino in primerja opise tovrstnih odvisnikov v slovanskem, predvsem bolgarskem in slovenskem jezikoslovju. Bolgarski ...zamenjalni odvisniki in njihove prevodne ustreznice so si podobni po pomenu, modalnosti, časovno-dobni perspektivi in osebkovnosti; slovenske ustreznice pa se razlikujejo od izvirnih odvisnikov predvsem po zgradbi, položaju in rabi glagolskih oblik. Opisi zamenjalnih odvisnikov v slavistiki izpostavljajo njihove posebne pomenske (npr. protivnost) in zgradbene značilnosti (npr. vezniška sredstva, glagolske oblike).
Prispevek obravnava dva tipa brezosebnih zgradb z glagolskimi povratnimi oblikami: (a) zgradbe s splošnim vršilcem; (b) zgradbe z nosilcem stanja v dajalniku. Predstaviti skuša skladenjskopomenske ...posebnosti in razširjenost obravnavanih zgradb v slovenskem, drugih južnoslovanskih jezikih in ruščini.
Slovenski učenci in učenke za razliko od njihovih vrstnikov, katerih prvi jeziki trpnika ne poznajo, z razumevanjem in tvorbo tega glagolskega načina v nemščini načelno nimajo težav; težave pa jim ...povzroča njegova raba. Tako nemščina kot slovenščina poznata dva glagolska načina, tvornega in trpnega, ter pri slednjem razlikujeta med dvema oblikama: nemščina med trpnikom dogajanja ali trpnikom s pomožnim glagolom werden in trpnikom stanja ali trpnikom s pomožnim glagolom sein, slovenščina med trpnikom z deležnikom na -n/-t in trpnikom s se. Toda rabo trpnika v slovenščini zaznamuje dolgoletna tradicija odklanjanja, ki jo vsaj delno nadaljuje tudi zadnja Toporišičeva slovenska znanstvena slovnica s pripombo, da ga niti v strokovnih, poljudnih in znanstvenih besedilih ni dobro preveč uporabljati. Glede na sodobno didaktično-metodično načelo raznojezičnosti je treba upoštevati predznanje učencev in učenk ter aktivirati njihove predhodno pridobljene spretnosti in strategije. Zato smo v sodobnih učbenikih za slovenski jezik v osnovnih in srednjih šolah preverili, kaj učenci in učenke v njih izvedo o rabi trpnika v slovenščini, nato pa analizirali obravnavo trpnika v učbenikih za nemščino kot tuji jezik, ki se uporabljajo v slovenskih srednjih šolah, kjer se glede na učni načrt za nemščino kot drugi tuji jezik nemški trpnik obravnava. Glede na ugotovitve obeh analiz smo oblikovali predlog za didaktizacijo nemškega trpnika, ki bi s ciljem primerne rabe presegla usmerjenost k obliki.
V prispevku je prikazan govor kraja Gomilica (SLA T392), ki je dolinski govor (z nekaterimi značilnostmi ravenskega govora) prekmurskega narečja panonske narečne skupine. Opisane so osnovne ...glasoslovne in naglasoslovne značilnosti. Fonološki opis govora je narejen na podlagi narečnega gradiva, ki ga je za potrebe Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) zbrala Irena Lebar leta 1986. Opravljena je primerjava s starejšimi zapisi tega govora (Ftičar 1957; Horvat 1963; Ftičar – Logar 1969–1971) in fonološkim opisom za Slovanski lingvistični atlas (OLA) (Benedik 1981).
Tretja knjiga dela Atlantica Olofa Rudbecka iz leta 1698 vsebuje večjezični primerjalni slovarček, ki v stolpcu Slavonica vsebuje 228 slovenskih besed, poleg tega pa še osem poljskih, šest hrvaških ...in štiri češke. Prispevek opozarja na pomen tega slovarčka za zgodovino slovenskega slovaropisja, opisuje postopke uporabe Megiserjevega slovarja Thesaurus polyglottus iz leta 1603 kot predloge za »slovanske« besede in išče natančen Rudbeckov vir za vsako uporabljeno besedo.
V prispevku je obravnavano narečno besedje iz različnih pomenskih polj (‘človeško telo’, ‘sorodstvo’, ‘(kmečka) hiša’), ki je bilo zbrano za Slovenski lingvistični atlas, in sicer glede na njegovo ...prevzetost oz. neprevzetost. Izsledki kažejo, katero izbrano besedje je po narečjih bolj enotno in katero je bolj raznoliko, katero vsebuje več oz. manj prevzetih leksemov in zakaj.
PDF
