Časopis Jug je izhajal na začetku 20. stoletja, enkrat na mesec, na Dunaju. Urejala sta ga Niko Zupanič in Franc Derganc, ta je bil tudi avtor različnih prispevkov, ki so zajemali različna področja ...človekovega delovanja: od literarnih del, kulture, antropologije do dosežkov na področju tehnike, medicine ipd.
Časopis Jug je izhajal na začetku 20. stoletja, enkrat na mesec, na Dunaju. Urejala sta ga Niko Zupanič in Franc Derganc, ta je bil tudi avtor različnih prispevkov, ki so zajemali različna področja ...človekovega delovanja: od literarnih del, kulture, antropologije do dosežkov na področju tehnike, medicine ipd.
Pesniški almanah, ki je bil namenjen predvsem izobražencem, je urejal Miha Kastelic. Med sodelujočimi so bili France Prešeren, Matija Čop, Andrej Smole… Kranjska čbelica je bila pomembna, predvsem ...zaradi razširjanja slovenskega jezika med izobraženci. Izšlo je pet zvezkov
Časopis Jug je izhajal na začetku 20. stoletja, enkrat na mesec, na Dunaju. Urejala sta ga Niko Zupanič in Franc Derganc, ta je bil tudi avtor različnih prispevkov, ki so zajemali različna področja ...človekovega delovanja: od literarnih del, kulture, antropologije do dosežkov na področju tehnike, medicine ipd.
Časopis Jug je izhajal na začetku 20. stoletja, enkrat na mesec, na Dunaju. Urejala sta ga Niko Zupanič in Franc Derganc, ta je bil tudi avtor različnih prispevkov, ki so zajemali različna področja ...človekovega delovanja: od literarnih del, kulture, antropologije do dosežkov na področju tehnike, medicine ipd.
Časopis Jug je izhajal na začetku 20. stoletja, enkrat na mesec, na Dunaju. Urejala sta ga Niko Zupanič in Franc Derganc, ta je bil tudi avtor različnih prispevkov, ki so zajemali različna področja ...človekovega delovanja: od literarnih del, kulture, antropologije do dosežkov na področju tehnike, medicine ipd.
Pesniški almanah, ki je bil namenjen predvsem izobražencem, je urejal Miha Kastelic. Med sodelujočimi so bili France Prešeren, Matija Čop, Andrej Smole… Kranjska čbelica je bila pomembna, predvsem ...zaradi razširjanja slovenskega jezika med izobraženci. Izšlo je pet zvezkov
Prispevek predstavlja SLOLvenske klasike 1 Boštjana Gorenca - Pižame (Cankarjeva založba, 2015), zbirko parodičnih predelav 53 del iz kanona slovenske književnosti. Avtor jih je prestavil v spletno ...okolje družabnih omrežij, e-pošte, SMS-sporočil, forumov in spletnih strani. Slovenski klasiki so uporabljeni na različne načine: lahko z uporabo osrednjega motiva, skozi odlomek literarnega dela ali le kot aluzija, zlasti pa so postavljeni v nove kontekste aktualnega družbenega dogajanja (migrantska kriza, pravice istospolnih, založniški trg in njegov odnos do avtoric, prekarno delo). Z vidika novomedijske teorije prispevek pregleduje okoliščine seljenja kanonskih literarnih besedil v jezik, kod in okolje digitalnega medija, ki so pravzaprav vsebina Pižamove - še vedno tiskane - knjige. Osredotoča se zlasti na odnos med besedilom in njegovim medijem, tj. na vpliv zakonitosti digitalnega medija na nova ubesedenja (znanih) književnih vsebin oz. na kakšne načine avtorju digitalne tehnike zapisovanja omogočajo predelavo na ravni jezika in izraza.
Prispevek izhaja iz misli Patricea Pavisa, da so dramska besedila vedno samo sled določene uprizoritvene prakse, prav zato jih je potrebno brati tako, da si predstavljamo, kako so jih med nastajanjem ...oblikovale omejitve igre in uprizoritve. V zgodovini drame je imelo pomembno mesto pravilo o enotnosti kraja, časa in dejanja, ki je upoštevalo tako sprejemnikove zmožnosti kot nemožnost hitrih menjav prizorišč in časovnih preskokov. Danes medijska tehnologija omogoča vnosom mediatiziranega, posredovanega v živo uprizoritev gledališča, kar je močno razširilo razumevanje prostora in časa ter vplivalo tudi na pisanje dramskih besedil. Navedene procese bomo prikazali na primerih iz sodobne slovenske dramatike in gledališča (Dušan Jovanović: Razodetja, Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset, Neda R. Bric: Eda: Zgodba bratov Rusjan, Andrej E. Skubic: Pavla nad prepadom).
