»Urno, kaj je novega? (Prodamo, kakor smo kupili). Slišali smo namreč, da je Ljubljani namenjen kolodvor prvega reda (‘Bahnhof erster Klasse’), in sicer edini prvega reda na celotni trasi železniške ...proge med Dunajem in Trstom. Kolodvor prvega reda je tak, ki ima mnogovrstno infrastrukturo t. j. potrebna poslopja, opremo, skladišča i. dr., v besedilu pohištvo, op. G. H. in kjer vlaki ne samo ustavljajo, odlagajo in nalagajo blago, ampak tam izdelujejo tudi razne stroje, vozove in vse druge reči, ki so pogosto potrebne za železnico. Takšen kolodvor je enak veliki tovarni, kjer dnevno lahko vidimo več sto rokodelcev (ključarjev, mizarjev, strugarjev, kolarjev in tako dalje) delati mnoge reči. Zopet so začeli veliko govoriti, da bo železniška proga potekala skozi Škofjo Loko.” (Objavljeno v Kmetijskih in rokodelskih novicah v sredo, 12. Roshnizvéta (= rožnika), str. 4.)
Maksim Gaspari je v 12. številki Ilustriranega Slovenca (1926) pod naslovom Naši založniki objavil tudi karikaturo Ivana Mesarja, ravnatelja Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani.
Prispevek o tem, kako se Olepševalno društvo trudi za ureditev sprehajališč, in s prošnjo, naj ljudje ne trgajo prelepih cvetic, je bil objavljen v časopisu Nova doba, 21. 4. 1921, na strani ...3. »Olepševalno društvo je dalo postaviti na naših sprehajališčih pod Humom nekaj ličnih klopi, ki pa so malo prekratke. Tudi bi bilo treba klopi še na nekaterih krajih, kakor ob vili Pany, pri Anini kapeli, ob okrajni cesti proti Šmarjeti, pod Strmico in drugje. Kje so one železne klopi, ki so svojčas stale pri blagoslovljenem studencu? Občinstvo se prosi, da pazi na nove klopi in zlikovce, ki jih razbijajo, takoj ovadi.Na našem Humu cvetijo dišeči avrikli. Trški fantalini, pa tudi odrasli, jih trgajo in ruvajo, tako da bo ta redka cvetka kmalu izginila iz Huma. Starši, podučite otroke, da se avriklov ne sme trgati, ker je to pod kaznijo prepovedano. Vse ljubitelje planinske flore pa prosimo, da vsak slučaj ovadijo pristojni oblasti.«
Narod v ječi se je imenovalo glasilo Slovenske narodne pomoči, ustanovljene jeseni 1942 iz Ljudske pomoči. To je bila posebna organizacija Osvobodilne fronte. Slovenska narodna pomoč je zbirala ...sredstva za pomoč zapornikom in internirancem ter njihovim svojcem. (Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945, str. 229.)
Odlomek Tagorejeve ode Smrti v pesniški zbirki Gitandžali : žrtveni spevi v številki Slovenca iz leta 1913. Pesniška zbirka je leta 1924 izšla v slovenskem prevodu Alojza Gradnika.
