V prispevku je predstavljen izvor dveh izbiblijskih frazemov ločiti ljuljko od pšenice in ločiti zrnje od plev ter njun razvoj v slovenskem knjižnem jeziku od 16. stoletja do sodobnega časa. Frazema ...druži veliko podobnosti, vendar sta se v slovenskem jeziku rabila zelo različno. V gradivu za slovenski knjižni jezik 16. stoletja je podoba ljuljke med pšenico pogostejša od ločevanja zrnja od plev, vendar v drugačni obliki od danes uveljavljenega frazema. V kasnejših obdobjih je frazem ločiti zrnje od plev bistveno pogostejši in tvori več variant, kar potrjujeta tako prisotnost v slovarjih kot korpusna analiza.
V prispevku so predstavljene dvojinske končnice samostalnikov vseh treh spolov, izpričane v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Na podlagi obsežnega gradiva so predstavljena razmerja med njimi ...ter glasovni in nalikovni procesi, ki so vplivali na razvoj dvojnic pri posameznih končnicah. S primerjavo med različnimi izdajami besedil slovenskih protestantskih piscev je opozorjeno tudi na smer jezikovnih sprememb v dvojinskih samostalniških sklanjatvah.1
V prispevku so predstavljeni različni načini prevajanja frazeološkega gradiva v nebiblijskih prevodih slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja ter njihovo vključevanje frazemov in paremij v ...prevod neodvisno od prevodne predloge, pri čemer je posebna pozornost posvečena razlikam med prevajanjem izvorno latinskih in izvorno nemških frazemov.1
V prispevku so predstavljeni temeljna teoretična spoznanja o raziskovanju biblijskih in izbiblijskih frazemov, metodologija za njihovo diahrono raziskovanje in preizkus zastavljene metodologije v ...praksi. Kljub omejenemu gradivu za nekatera obdobja in pomanjkanju informacij o govorjenem jeziku preteklih obdobij je bilo v virih mogoče potrditi prisotnost vzorčnega frazema v določenem časovnem obdobju. Pri sestavinski zapolnitvi obravnavanega frazema je v sodobnem času opazen odmik od biblijskega besedila k sodobnemu jeziku in stvarnosti, diahrono pa vpliv različnih prevodov Svetega pisma na frazem.
V prispevku je predstavljena raba naglasnih in naslonskih oblik nepovratnih osebnih zaimkov v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Predstavljene so zveze, kjer je bila raba enih ali drugih ...ustaljena, v preostalih primerih pa so izpostavljene razlike med posameznimi avtorji in znotraj njihovih del tudi med posameznimi zaimki in skloni. Primerjalno je opisano tudi predhodno stanje v stari cerkveni slovanščini in v ohranjenih starejših slovenskih rokopisnih spomenikih. V zaključku so ovrednotene možne razlage za tovrstno rabo v 16. stoletju.