Češpljev les, 100 x 23 x 24 cm.Ivan Napotnik je odraščal na Zdovčevi domačiji v vasi Zavodnje nad Šoštanjem. Za rezbarjenje in oblikovanje iz gline ga je navdušilo delo potujočega rezbarja. Obiskoval ...je ljubljansko umetno-obrtno šolo, leta 1906 pa je odšel na Dunaj, kjer je leta 1907 pričel s študijem kiparstva na Akademiji upodabljajočih umetnosti. Do leta je 1915 zaključil specialko pri prof. Edmundu Hellmerju. V študijskih letih je razstavljal na Dunaju, v Gradcu, Münchnu in Ljubljani. Večkrat je delal v ateljeju znanega madžarskega kiparja Janosa Horvaya. Še pred koncem vojne se je Napotnik vrnil v rodni kraj, na katerega je bil zelo navezan ter tam ustvarjal in kmetovalNjegovi kipi so iz lesa nagnoja, hruške, slive, hrasta, lipe, vrbe in breze pa tudi iz mahagonija in cedrovine. Posebnost je dvobarvni nagnoj, s katerim je povečal slikovitost kipa in poudaril njegovo kompozicijo.Upodobil je plesalke, matere z otroki, debelušne in hudomušne dečke, ki še najbolj ohranjajo spomin na baročne kompozicije. Naredil je vrsto ženskih in moških aktov, figur z mitološko vsebino ter portrete prijateljev, znancev in javnih osebnosti.
V goste smo povabili mag. Mojco Štuhec, kustosinjo Moderne galerije, in mag. Marijana Ruperta iz Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK). Pogovor je povezovala Jadranka Zupančič Matić.
Vanja Štrasner Kastelic iz novomeške Knjižnice Mirana Jarca je zelo čutno interpretirala poezijo Jakoba Savinška in njegove življenjske sopotnice Mile Kačič.
Fotografija je prejela priznanje in diplomo za umetniško fotografijo v okviru natečajo na temo Celje in Celjani v soorganizaciji Fotografskega društva Celje in Javnega sklada za ljubiteljske kulturne ...dejavnosti, OI Celje. Fotografije, nastale v okviru natečaja, so bile razstavljene v Muzeju novejše zgodovine Celje leta 2001.
Nagnojev les, 52 x 12 x 10, 5 cm.Ivan Napotnik je odraščal na Zdovčevi domačiji v vasi Zavodnje nad Šoštanjem. Za rezbarjenje in oblikovanje iz gline ga je navdušilo delo potujočega rezbarja. ...Obiskoval je ljubljansko umetno-obrtno šolo, leta 1906 pa je odšel na Dunaj, kjer je leta 1907 pričel s študijem kiparstva na Akademiji upodabljajočih umetnosti. Do leta je 1915 zaključil specialko pri prof. Edmundu Hellmerju. V študijskih letih je razstavljal na Dunaju, v Gradcu, Münchnu in Ljubljani. Večkrat je delal v ateljeju znanega madžarskega kiparja Janosa Horvaya. Še pred koncem vojne se je Napotnik vrnil v rodni kraj, na katerega je bil zelo navezan ter tam ustvarjal in kmetovalNjegovi kipi so iz lesa nagnoja, hruške, slive, hrasta, lipe, vrbe in breze pa tudi iz mahagonija in cedrovine. Posebnost je dvobarvni nagnoj, s katerim je povečal slikovitost kipa in poudaril njegovo kompozicijo.Upodobil je plesalke, matere z otroki, debelušne in hudomušne dečke, ki še najbolj ohranjajo spomin na baročne kompozicije. Naredil je vrsto ženskih in moških aktov, figur z mitološko vsebino ter portrete prijateljev, znancev in javnih osebnosti.
