V prispevku se obravnava besednovrstna kategorizacija s stališča navajanja besednovrstnih oznak v slovarskem opruiročniku za slovenski jezik na splošni ravni, veljavni ne glede na določeni slovarski ...koncept. Uvodoma je prikazana svojskost besednovrstnega kategoriziranja v slovnični teoriji, čemur sledi ponazoritev vloge besednovrstnega določanja leksikalnih enot znotraj slovarskega pomenskega opisa. Ob primerih za povedkovnik, členek in izdeležniške tvorjenke je prikazan razvoj besednovrstnega kategoriziranja v doslejšnjih slovenskih slovarjih in na osnovi tega so podane smernice za besednovrstno označevanje leksikalnih enot v prihodnjih slovenskih slovarskih priročnikih.
V prispevku je najprej eksplicitno predstavljen teoretični pristop k slovničnemu spolu tako z vidika istodobnega opisa kot razvoja spolskih sistemov, v drugem delu pa so preko t. i. ujemalnih tipov ...(tj. tipov zvez samostalnika in ujemalnih besed glede na njihove oblikovne in oblikoskladenjske značilnosti) opisane osnove silnice razvoja srednjega spola v slovenskem jeziku. Čeprav lahko marsikatero rešitev zgolj ponovimo po Oblaku (1888; 1890), Tesnièru (1925b) in Ramovšu (1935; 1952), ostaja nerešenih vprašanj o razvoju srednjega spola v slovenščini kljub večji količini danes dostopnega gradiva še veliko.
Didaktično gradivo na portalu Franček Godec Soršak, Lara; Ledinek, Nina; Bizjak, Niki ...
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
12/2023, Letnik:
29, Številka:
2
Journal Article
Odprti dostop
V članku je predstavljeno didaktično gradivo na jezikovnem portalu Franček; predstavitev je osredotočena na jezikovne naloge dveh tipov: naloge na spletni strani Črkozmed, ki jih lahko uporabnik ...(učitelj) sam ustvarja in pri katerih se primeri samodejno generirajo iz podatkovnih baz Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ter že vnaprej sestavljene naloge v obliki delovnih listov v Vajah. Prikazan je proces avtomatizacije priprave učnega gradiva in njegovo povezovanje v celovito slovnično-slovarsko strukturo portala Franček. Poleg predstavitve obstoječega stanja so v članku našteti tudi predlogi za izboljšanje in nadgradnjo didaktičnega gradiva na portalu.
Universal Dependencies za slovenščino Kaja Dobrovoljc; Luka Terčon; Nikola Ljubešić
Slovenscina 2.0,
09/2023, Letnik:
11, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Universal Dependencies (UD) je mednarodno usklajena označevalna shema za medjezikovno primerljivo oblikoslovno in skladenjsko označevanje besedil po načelih odvisnostne slovnice, ki je bila ob več ...kot 130 drugih svetovnih jezikih uspešno uporabljena tudi za označevanje besedil v slovenščini. V prispevku predstavimo rezultate nedavnih aktivnosti v povezavi s shemo UD znotraj projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, v okviru katerega smo obstoječo infrastrukturo nadgradili s prenovo in podrobno dokumentacijo označevalnih smernic UD za slovenščino, razširitvijo drevesnice SSJ-UD za pisno slovenščino z novimi povedmi iz korpusov ssj500k in ELEXIS-WSD, izdelavo testne množice iz besedil korpusa SentiCoref za spletni portal SloBENCH ter polavtomatsko pretvorbo oblikoslovnih oznak referenčnih učnih korpusov SUK in Janes-Tag. Na razširjeni drevesnici SSJ-UD je bil naučen tudi novi napovedni model za skladenjsko razčlenjevanje v orodju CLASSLA-Stanza, ki ga v prispevku v podporo nadaljnjim jezikoslovnim aplikacijam podrobneje ovrednotimo z vidika splošne natančnosti razčlenjevanja in najpogostejših tipov napak.
Prispevek predstavlja zasnovo tipološke študije pragmatičnih zgradb v vlogi odgovora (rus. Ne govori!, sl. Kaj si pa misliš!). Zasnova tipologije je izdelana po modelu moskovske leksikalnotipološke ...raziskovalne skupine. Na podlagi gradiva iz vzporednih korpusov in vprašalnikov analiziramo ruske, slovenske in italijanske diskurzivne formule s pomenom pritrjevanja.
Povzemalni zaimki v oziralnih odvisnikih Marko Hladnik
Jezikoslovni zapiski : zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša,
07/2018, Letnik:
24, Številka:
1
Journal Article
Odprti dostop
Prispevek v okviru tvorbene slovnice obravnava povzemalne zaimke v oziralnih odvisnikih v slovenščini in nekaterih ostalih slovanskih jezikih. Odvisniki z veznikom in s k‑zaimkom se oboji pojavljajo ...tako s povzemanjem kot brez njega, vendar raba povzemalnih zaimkov pričakovano ni poljubna. Te različne vzorce pojavljanja razčlenimo in predlagamo izpeljavo oziralnih zgradb ter pojasnimo mehanizme, ki pripeljejo do pojava povzemanja.
V prispevku so prikazane izbrane slovnične značilnosti miljskega narečnega govora. V Miljah govorijo domačini istrskobeneško narečje, saj so v tem kraju, tako kot v večini drugih obmorskih istrskih ...mest, več stoletij vladali Benečani. Miljčani so še do konca 19. stoletja govorili muglizanščino, tj. predbeneški romanski jezik, ki se je razvil iz govorjene latinščine tega kraja. Danes se v narečju pogovarja večina meščanov, njegovo rabo smo zasledili tudi pri mlajših prebivalcih, ki pa v svoj govor pogosto vnašajo narečne izraze iz sosednje tržaščine in standardne italijanščine. Narečno gradivo smo pridobili z narečjeslovno raziskavo, ki smo jo opravili leta 2018.
Jezikovni sistem je sestavljen iz dveh pojmovno neločljivih entitet – slovarja in slovnice, ki jih je mogoče opredeliti s poimenovalnostjo in vezivno komplementarnostjo, ločiti pa samo metajezikovno. ...Obe vlogi definirajo kategorialne lastnosti kot jezikovnosistemsko vozlišče leksikalnega in slovničnega pomena temeljnih endogenih propozicijskih besednih vrst, samostalniške besede in glagola.
Prispevek obravnava osnovne glagole, ki označujejo delovanja in dejavnosti v slovenščini in ruščini. Primerjani so slovenski glagoli delati, narediti, početi z najpogostejšimi ruskimi ustreznicami ...работать, делать, сделать. Večpomenskost obravnavanih glagolov je posebej analizirana z vidika slovnice zgradb, konkretni pomen se pri širokopomenskih glagolih aktualizira šele v posamičnih zgradbah.
Značilnosti socialnih in funkcijskih zvrsti jezika je v slovenskem jezikoslovju (Slovenski slovnici) opredelil Jože Toporišič. Hitre družbene spremembe in spremenjeni pogledi na sporazumevanje v ...najširšem smislu pa v današnjem času zahtevajo hitro prilagajanje jezika, in to ne glede na funkcijsko ali socialno zvrst, zato v prispevku Toporišičeve opredelitve primerjamo s sodobnejšimi spoznanji nekaterih drugih jezikoslovcev in presojamo o nujnosti nadgradnje, ki jo narekuje sodobna raba.
PDF
