V prispevku se obravnava besednovrstna kategorizacija s stališča navajanja besednovrstnih oznak v slovarskem opruiročniku za slovenski jezik na splošni ravni, veljavni ne glede na določeni slovarski ...koncept. Uvodoma je prikazana svojskost besednovrstnega kategoriziranja v slovnični teoriji, čemur sledi ponazoritev vloge besednovrstnega določanja leksikalnih enot znotraj slovarskega pomenskega opisa. Ob primerih za povedkovnik, členek in izdeležniške tvorjenke je prikazan razvoj besednovrstnega kategoriziranja v doslejšnjih slovenskih slovarjih in na osnovi tega so podane smernice za besednovrstno označevanje leksikalnih enot v prihodnjih slovenskih slovarskih priročnikih.
Universal Dependencies za slovenščino Kaja Dobrovoljc; Luka Terčon; Nikola Ljubešić
Slovenscina 2.0,
09/2023, Letnik:
11, Številka:
1
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Universal Dependencies (UD) je mednarodno usklajena označevalna shema za medjezikovno primerljivo oblikoslovno in skladenjsko označevanje besedil po načelih odvisnostne slovnice, ki je bila ob več ...kot 130 drugih svetovnih jezikih uspešno uporabljena tudi za označevanje besedil v slovenščini. V prispevku predstavimo rezultate nedavnih aktivnosti v povezavi s shemo UD znotraj projekta Razvoj slovenščine v digitalnem okolju, v okviru katerega smo obstoječo infrastrukturo nadgradili s prenovo in podrobno dokumentacijo označevalnih smernic UD za slovenščino, razširitvijo drevesnice SSJ-UD za pisno slovenščino z novimi povedmi iz korpusov ssj500k in ELEXIS-WSD, izdelavo testne množice iz besedil korpusa SentiCoref za spletni portal SloBENCH ter polavtomatsko pretvorbo oblikoslovnih oznak referenčnih učnih korpusov SUK in Janes-Tag. Na razširjeni drevesnici SSJ-UD je bil naučen tudi novi napovedni model za skladenjsko razčlenjevanje v orodju CLASSLA-Stanza, ki ga v prispevku v podporo nadaljnjim jezikoslovnim aplikacijam podrobneje ovrednotimo z vidika splošne natančnosti razčlenjevanja in najpogostejših tipov napak.
Prispevek obravnava osnovne glagole, ki označujejo delovanja in dejavnosti v slovenščini in ruščini. Primerjani so slovenski glagoli delati, narediti, početi z najpogostejšimi ruskimi ustreznicami ...работать, делать, сделать. Večpomenskost obravnavanih glagolov je posebej analizirana z vidika slovnice zgradb, konkretni pomen se pri širokopomenskih glagolih aktualizira šele v posamičnih zgradbah.
Jezikovni sistem je sestavljen iz dveh pojmovno neločljivih entitet – slovarja in slovnice, ki jih je mogoče opredeliti s poimenovalnostjo in vezivno komplementarnostjo, ločiti pa samo metajezikovno. ...Obe vlogi definirajo kategorialne lastnosti kot jezikovnosistemsko vozlišče leksikalnega in slovničnega pomena temeljnih endogenih propozicijskih besednih vrst, samostalniške besede in glagola.
V prispevku predstavljamo razumevanje besedotvorne produktivnosti, kakršnega je na korpusni metodologiji konec 80. in v začetku 90. let 20. stoletja utemeljil Harald Baayen. Baayenov način ...izračunavanja produktivnosti P smo preizkusili na desetih slovenskih priponskih obrazilih, ki tvorijo samostalniške navadne izpeljanke iz glagolov, in sicer izpeljanke moškega spola s pomenom človeškega vršilca dejanja. Šlo je za obrazila -vec, -telj, -ež, -uh, -avh, -ar, -lec, -ač, -aj in -ant. Polavtomatski postopek pridobivanja podatkov smo izvedli na korpusu pisne slovenščine Kres ter med drugim ugotovili, da sta število tvorjenk, katerih del je določeno obrazilo, in produktivnost P tega istega obrazila lahko (zelo) različna. Npr.: največ tvorjenk izmed naštetih je tvorilo obrazilo -lec, medtem ko je bil P najvišji pri obrazilu -ež. Na podlagi podatkov iz Kresa smo nato prikazali še seznam obravnavanih obrazil skupaj s tvorjenkami, tj. seznam, kakršen bi lahko bil del nove slovnice slovenščine, ter ga na kratko komentirali, v zaključni razpravi pa smo se nato opredelili še do nekaterih prednosti in slabosti prikazanega pristopa.
Na osnovi tega in analiziranih primerov smo izdelali tipologijo glagolov z oslabljenim pomenom in oblikovali merila za določanje oslabljenopomenske rabe glagolov.
Taking the work of Vladimír Hurban Vladimírov (pseudonym VHV, 1884 – 1950) as its prism, the article aims at providing an insight into the state of the language and the issue of language politics in ...the interwar period in the Slovak linguistic enclave in Vojvodina, Serbia. The article analyses the linguistic work of VHV and addresses the topic of language planning. VHV, in his attempts at strengthening the knowledge of their mother tongue among Slovaks in Serbia, took an active part in the forming of the modern Slovak language. He published linguistic essays in local periodicals and developed language courses for the locals. He taught Slovak in two basic courses – in 1925 and 1943 – in Stara Pazova. The students of his second course used Slovačka slovnica (1942) – a grammar book written by the Croatian Slovakophile Josip Andrić (1894 – 1964). The level of the knowledge of the language among the locals and the lack of specialised and normative publications prompted VHV to explain phenomena pertaining to Slovak orthography, morphology, lexicology, etymology and dialectology. He advocated for an etymological orthography and was of the opinion that orthography should only reflect the standard and codified variation of the language.
Načrtni (celo umetni) posegi v rabo jezika so prisotni že od samega začetka oblikovanja knjižnega jezika. Zahteva po radikalni feminizaciji tako ni osamljen primer, pač pa le eden izmed mnogih, ki so ...se razvrstili skozi zgodovino slovenskega jezika. V príspevku, izhajajoč iz omenjene trditve, predstavimo možen koncept inkluzivne slovnice za slovenski jezik.
Nova slovnica: kje smo in kam gremo Arhar Holdt, Špela; Ahačič, Kozma; Krapš Vodopivec, Irena ...
Slovenscina 2.0,
12/2018, Letnik:
6, Številka:
2
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
6. junija 2018 je na Inštitutu Jožef Stefan potekal dogodek, na katerem so bili javnosti predstavljeni cilji in prvi rezultati projekta Nova slovnica sodobne standardne slovenščine: viri in metode ...(ARRS J6-8256). Namen projekta je razviti jezikoslovno metodologijo za računalniško podprto analizo sodobne slovenščine, kakršna je zajeta v referenčnih besedilnih korpusih slovenskega jezika. Z novo metodologijo bodo pripravljene baze jezikovnih podatkov, ki bodo po koncu projekta skupnosti odprto na voljo za raziskave, gradnjo jezikovnih priročnikov ter učnih gradiv, razvoj jezikovnotehnoloških orodij ipd. Omenjeno projektno financiranje izdelave nove slovnice sicer ne pokriva, vendar že priprava podatkovnih baz zahteva premisleke o trenutnih prioritetah slovenskega prostora. Sodobni slovnični opis je brez dvoma med cilji za prihodnost, ni pa še v konsenza, kako naj bo oblikovan, da bo odgovoril na (različne) potrebe sodobne družbe. Da odpremo razpravo, smo na projektnem dogodku organizirali strokovni posvet, opredeljen z naslednjimi vprašanji: kdo so deležniki, ki bi lahko projektne rezultate uporabljali; na kaj moramo pri pripravi paziti, da bodo podatki optimalno uporabni; kakšno oz. katero slovnico potrebujemo najprej; katere so metodološke in logistične premise njene priprave; kje je trenutno slovensko slovničarstvo in kakšen razvoj si lahko obetamo; kakšne so potrebe po slovničnih podatkih pri različnih uporabniških skupinah ter kaj bi trenutne vrzeli najbolje naslovilo.
PDF
