V prispevku preučimo in ocenimo organizacijske učinke socialnega kapitala v Upravni enoti Litija. Socialni kapital je večplasten in težje merljiv pojem, zato ga obravnavamo s kombinacijo metod po ...korakih orodja SCAT in z njimi ovrednotimo organizacijske učinke socialnega kapitala (socialni kapital organizacij, socialna mreža organizacij in učinki v prostoru). V sklopu raziskave je bilo izvedeno anketiranje društev, intervjuvanje predstavnikov vozliščnih organizacij in metoda fokusne skupine. Z evalvacijo rezultatov raziskave na fokusni skupini smo izbrane metode ocenili kot primerne za vrednotenje organizacijskih učinkov socialnega kapitala. Na podlagi raziskave ugotavljamo, da je socialni kapital v skupnosti razvit, kažejo se možnosti za izboljšanje strukturne razsežnosti (mreženje, nastanek premostitvene organizacije).
Avtorica v prispevku preučuje povezave med neformalnim izobraževanjem odraslih in razvojem socialnega kapitala v lokalnem okolju. Ugotavlja, kako izobraževalni program za odrasle UŽU Izzivi podeželja ...prispeva k ustvarjanju soci- alnega kapitala na podeželju. V ta namen najprej opredeli osnovno terminologijo: definira podeželje, socialni kapital in predstavi izobraževalni program UŽU Izzivi podeželja. Empirični del temelji na kvalitativni analizi. Na primeru neformalnega izobraževalnega programa za odrasle UŽU Izzivi podeželja je bila izvedena primerjalna analiza med skupino oseb, ki niso bile vključene v program UŽU Izzivi po- deželja, in udeleženci programa. Pokazalo se je, da obstajajo nekatere razlike glede posameznih elementov socialnega kapitala. Največje razlike se kažejo v socialnih omrežjih in normah recipročnosti.
Avtorica predstavi skupnostno izobraževanje in njegove prednosti kot alternativo oblikam izobraževanja odraslih, ki so bile po pregledu ponudbe izobraževanja odraslih v letu 2007/08 (Brenk, 2007) na ...voljo na trgu. Nadalje na podlagi raziskave prikaže stanje izobraževanja odraslih v podeželski skupnosti. Ves čas zagovarja tezo, da je podeželje postalo prostor, v katerem ima skupnostno izobraževanje velike možnosti postati dejavnik pozitivnih družbenih sprememb. Skupnostno izobraževanje je v prispevku opredeljeno kot oblika izobraževanja, locirana v skupnosti, ki lahko veliko pripomore k ohranjanju obstoječih in graditvi novih socialnih omrežij, aktivaciji krajanov za sodelovanje v skupnosti in k trajnostnemu razvoju podeželskih skupnosti.
Trends in subjective health assesment between 1981 and 2011 as an indicator of persistent social inequalities Background: Historically speaking, public health systems were established to guarantee ...every citizen equal access to health care and to separate the issue of an individual's health from issues of material welbeing. Using social science methodology, the study set out to explore how successful the welfare system in Slovenia was in achieving this goal during the last three decades, i.e. to what extent social inequalities in Slovenia are being reproduced as health inequalities. Methods: The study is based on six waves of Slovenian Public Opinion surveys carried out between 1981 and 2011 on representative samples of the adult Slovenian population. The main dependent variable is the respondent's self-assessed health and the main independent variable is his or her socio-economic status. The relationship between them was examined using Chi-square tests and regression analysis. Results: The thirty year trend shows persisting inequalities in health as throughout the entire period, self-assessed health is significantly lower at the bottom of the educational and income scale. The largest differences between social strata are observed in the 30 to 60 age group when labour market pressures are most pronounced. Conclusions: The results indicate that inequalities in health are almost impossible to eliminate as long as their deeper causes lie in social inequality. An additional factor that decreases self-assessed health in Slovenia compared to Western Europe is the low level of trust in people and social institutions, which is the likely reason why the relatively favourable statistical picture of social inequalities is not translated into an equally favourable picture of subjective health. PUBLICATION ABSTRACT
V zadnjih dveh desetletjih je postal koncept socialnega kapitala zelo priljubljen tako med raziskovalci kot v politični praksi. Njegovo merjenje je kljub relativno preprostemu in navidezno uporabnemu ...konceptu zelo težavno. Analiza kazalcev socialnega kapitala na izbranih območjih slovenskega podeželja (Zgornja Savinjska dolina, Suha krajina, Goriška brda, Brkini) je pokazala njegov pozitivni učinek za lokalne skupnosti, kar je predpogoj za aktiviranje endogenih razvojnih potencialov.
S člankom želiva pokazati glavno moč skupnostnega izobraževanja, to je, da lahko ljudje v skupnosti kar najbolj relevantno poskrbijo za svoje interese in potrebe. Skupnostno izobraževanje ...opredeljujeva kot vse izobraževalne dejavnosti, ki podpirajo delovanje organizacij, skupin in posameznikov v neki lokalni skupnosti. Pomen tega izobraževanja so spoznale vlade, ki sicer postavljajo splošna pravila in zakone, uresničevanje teh pa prepuščajo regijam ali lokalnim skupnostim. Skupnostno izobraževanje je način, kako se človek iz pasivnega prelevi v aktivnega, avtonomnega posameznika, ki želi dejavno skrbeti zase in skupnost, v kateri živi. Ta vrsta izobraževanja, ki ima tudi pomembno družbeno funkcijo, je torej usmerjena v skupno delovanje za razvoj in boljšo kakovost življenja v skupnosti. Gre za socialno učenje pri reševanju individualnih in kolektivnih problemov in socialno odgovornost odraslih v sodobnih razmerah.
Zaradi nezadostnega sodelovanja lastnikov pri upravljanju večstanovanjskih stavb upravljanje mnogih stanovanjskih zgradb v Hongkongu ni učinkovito. Ustrezno upravljanje stanovanjskih blokov je namreč ...odvisno od prostovoljnih prizadevanj posameznih lastnikov. Ti pogosto izkoriščajo upravljavske napore drugih, saj koristi dobrega upravljanja stavb pojmujejo kot skupno dobro. Poleg spodbud, kot so subvencije, ki jih ponujajo državni organi, in strožji ukrepi odgovornih organov zoper lastnike, ki zanemarjajo svoje stavbe, tudi raziskovalci trdijo, da bi bile lahko pri obravnavanju problemov, povezanih z upravljanjem večstanovanjskih stavb, učinkovite tudi rešitve skupnosti. Povečuje se namreč zanimanje za uporabo socialnega kapitala, ki velja za dobrino zaupanja, vzajemnosti in sodelovanja, da bi se spodbudilo kulturo sodelovanja med lastniki, vendar primanjkuje empiričnih raziskav o tem, ali ima socialni kapital res pomembno vlogo pri upravljanju večstanovanjskih stavb. Ta raziskava preučuje povezavo med socialnim kapitalom in sodelovanjem lastnikov pri upravljanju večstanovanjskih stavb v Hongkongu. Ugotovitve te raziskave imajo pomembne posledice v praksi in stanovanjski politiki. Za trajnostno upravljanje obstoječega stavbnega fonda v Hongkongu lahko javni upravljavci poleg uporabe finančnih spodbud ali nespodbud usmerijo svoje napore k razvoju občutka pripadnosti skupnosti.
Východiskem úvah o strategiích udržitelnosti regionálního rozvoje jsou Cíle udržitelného rozvoje (SDGs) a jak se promítají na místní úroveň. Článek soustřeďuje pozornost na cíl č. 4 – vzdělávání, ...které může významně podporovat implementaci dalších cílů, pokud cílí na důležité aktéry udržitelného rozvoje. Tuto (transformativní) roli by mělo vzdělávání plnit i na místní úrovni, což ovšem strategické rozvojové dokumenty plně nezohledňují, oblast celoživotního učení není systémově řešena vůbec. Cílem výzkumu bylo zmapovat aktuální situaci v regionech ČR a zjistit, jakou úlohu vzdělávání na místní úrovni v kontextu udržitelného rozvoje plní (a mělo by plnit), a jaké jsou v této souvislosti role jednotlivých aktérů rozvoje venkova. Otázky, které si řešitelský tým kladl v rámci školení pro představitele místních akčních skupin (MAS), byly formulovány a následně distribuovány formou plošného dotazníkového šetření mezi manažery/manažerkami MAS. Data byla vyhodnocena kvantitativními a především kvalitativními metodami, s důrazem na jedinečné zkušenosti a postřehy. Z výsledků vyplývá, že místní aktéři (reprezentovaní MAS) si uvědomují potřebu vzdělávání i nedostatky v této oblasti, a chápou též důsledky tohoto stavu pro udržitelný rozvoj v environmentální, ekonomické i sociální oblasti. Potenciál jednotlivých aktérů (jejich role v procesech udržitelnosti) zůstává nevyužit, což ovlivňuje schopnost inovací. Ačkoli jsou MAS aktérem, který svou roli spatřuje především v posilování sociálního kapitálu a dalších předpokladů rozvoje včetně vzdělávání, existují překážky exogenního charakteru, které naplnění této role brání. Součástí možných řešení je posílení leadershipu MAS v otázkách udržitelnosti, a to i prostřednictvím vzdělávání; vytvoření systému celoživotního učení, které využívá místní znalosti; a zapojení expertů nejen v oblasti technologií, ale například též odborníků na otázky sociální. Vymezení rolí jednotlivých aktérů v procesech rozvoje na úrovni regionů (a tím i specifik bottom-up procesů), by přispělo i k vyjasnění toho, jaké top-down podněty jsou nezbytné k prosazování veřejného zájmu, vyjádřeného např. v SDGs.
PDF
