THE SOCIOLINGUISTIC SITUATION IN NORTHEASTERN LITHUANIA AS SHOWN BY QUESTIONNAIRES OF THE INTERWAR PERIODSummaryThe interwar period questionnaires composed to investigate Northeastern Lithuanian ...spoken language also contain particular information about the social situation of the rural areas. The 1933–1935 questionnaires made by Antanas Valaitis show that Lithuanian was the main language spoken in the villages visited by the investigator. The non-Lithuanian speaking villages were sporadic. The village inhabitants usually prayed in the same language they spoke at home. There were only rare instances when the elderly inhabitants prayed in Polish, explaining they had been forced to do so by their Polish landlords. Among the rural districts investigated by Valaitis, the largest number of literate inhabitants was found in the Tverečius district, and the most active social organization in Northeastern Lithuania was the Society of St. Casimirus.
SKIZZIERUNG DER SOZIOLINGUISTISCHEN SITUATION IM GEBIET DER NORDÖSTLICHEN „VILNAER“ MUNDARTENZusammenfassungIm Artikel wird die gegenwärtige soziolinguistische Situation im Bezirk von Ignalina ...behandelt. Der wichtigste Schluß, den man aufgrund der bisherigen Beobachtungen ziehen kann, besteht im folgenden: in den Ortschaften des betrachteten Gebiets kann man keine irgendwie geartete Zweisprachigkeit feststellen. In den größeren Städten, vor allem den gemischteren, kann die Situation etwas anders aussehen, sie ist jedoch bislang nicht ausführlich genug erforscht. Bei weiteren Untersuchungen der soziolinguistischen Situation im Raum Ignalina sollten klarer als bisher die Kenntnis einer Fremdsprache und Umstände, die auf eine echte Zweisprachigkeit hindeuten, unterschieden werden. Die vorliegenden Daten lassen die Vermutung zu, daß im litauischen Gebiet das Litauische überwiegt, im slavischen Gebiet dagegen slavische Varietäten. Intensivere Kontaktstreifen zwischen beiden Arealen gibt es offenbar nicht.
SOZIOLINGUISTISCHE ANMERKUNGEN ZUR LAGE DER NORDÖSTLICHEN „VILNAER“ MUNDARTEN IN DER ZEIT VON 1920 BIS 1930ZusammenfassungIm Artikel wird die soziolinguistische Situation des westlichen Teils des ...Bezirks Ignalina in den Jahren 1920–1930 diskutiert. Am meisten stützen wir uns dabei auf Daten aus Fragebögen, welche während verschiedener Expeditionen erhoben wurden. Die von den Informanten gelieferten Daten und ihre Analyse zeigen die folgenden wesentlichen Tendenzen: 1) In den untersuchten Kirchengemeinden von Palūšė, Daugėliškis, Vidiškės und Paringys wurde die allgemeine Polonisierungspolitik der polnischen Verwaltung verwirklicht. 2) Das Material deutet darauf hin, daß das stärkste Polonisierungsinstrument am ehesten die Schule war, das schwächste dagegen die polnischen Verwaltung und die Gutsbesitzer. 3) Verglichen mit den übrigen Teilen des Vilnaer Gebiets war die Rolle der Kirche im Polonisierungsprozeß eher gering. 4) Der Polonisierung wirkte in der Bevölkerung das Bewusstsein ihrer ethnische Zugehörigkeit entgegen, eine klare Identität, litauische Pfarrer und das Modell der Schule „von den Eltern“ (d.i. von Wanderlehrern, die in den Häusern der litauischen Unterricht erteilten).
Straipsnyje nagrinėjama fatinė kalbos funkcija, kuri apibrėžiama kaip viena iš kalbos funkcijų, kuri skiriasi nuo komunikacinės tuo, kad pasireiškia situacijose, kai nesiekiama iš karto perduoti ...informacijos, o siekiama palaikyti normalias bendravimo sąlygas, parengti klausantįjį informacijai. Lingvistinėje fatinės funkcijos interpretacijoje iškyla kalbos originalumo ir štampų, kalbos vieneto apimties, kalbos ženklo daugiaprasmiškumo, kontekstinių reikšmių ir kiti klausimai. Remiantis šios funkcijos tyrinėjimais, galima pagrįsti tam tikras supozicijas kalbos kilmės, kalbos ir mąstymo bei kalbos mechanizmo ir praktikos klausimais. Analizuojamos fatinės kalbos funkcijos socialinės-kultūrinės reikšmės, aptariami objektyvūs ir subjektyvūs jų implikacijų šaltiniai bei sąlygos. Dažniausiai fatinė kalba kaip priemonė būna naudojama norint susipažinti su pašnekovu ir pajusti jo ketinimus, tam pasitelkiamos pagrindinės jos funkcijos: savisauga, mandagumas, pramoga, komunikabilumas, priedanga, socialinės ir etinės priklausomybės įtvirtinimas. Svarbiausiu dalyku komunikuojant išskiriamas geras, formalus tonas, tik jis gali sumažinti įvairų intymumo aspektą; geras tonas – tai dėmesys, pagarba, atstumas.
Looking for an easy-to-use, practical guide to conducting fieldwork in sociolinguistics? This invaluable textbook will give you the skills and knowledge required for carrying out research projects in ...'the field', including:
• How to select and enter a community
• How to design a research sample
• What recording equipment to choose and how to operate it
• How to collect, store and manage data
• How to interact effectively with participants and communities
• What ethical issues you should be aware of.
Carefully designed to be of maximum practical use to students and researchers in sociolinguistics, linguistic anthropology and related fields, the book is packed with useful features, including:
• Helpful checklists for recording techniques and equipment specifications
• Practical examples taken from classic sociolinguistic studies
• Vivid passages in which students recount their own experiences of doing fieldwork in many different parts of the world
'Language attrition' describes the loss of, or changes to, grammatical and other features of a language as a result of declining use by speakers who have changed their linguistic environment and ...language habits. In such a situation there may, for example, be simplification in the tense system or in certain properties of subordinate clauses; some vocabulary items might fall into disuse and phonetic features may be restructured. These changes can be affected by features of the speaker's environment, but also by his or her attitudes and processes of identification. This book provides a detailed and up-to-date introduction to the way in which language attrition can affect language, as well as to the extra- and sociolinguistic features involved. It also familiarizes the reader with experimental approaches to attrition and data analysis techniques and provides hands-on guidelines on how to apply them.
Zanimivo je, da je avtorica pri svojem raziskovalnem delu prehodila podobno pot kot Teun A. van Dijk, eden od kljucnih raziskovalcev KA D. T. A. van Dijk zacne svojo raziskovalno pot na teoretski ...podlagi tvorbno-pretvorbne slovnice in pod mocnim vplivom francoske strukturalne semantike, v sirsi evropski raziskovalni prostor pa opazno vstopi z besediloslovno monografijo o besedilni slovnici (Dijk 1972), ki znotraj besediloslovja napoveduje tezisce besediloslovne analize v besedilni semantiki, kar se potrdi s kasnejso besediloslovno monografijo o diskurzni semantiki in pragmatiki (Dijk 1977); gre za ene izmed najvplivnejsih besediloslovnih studij v sedemdesetih letih, ki pomembno sooblikujejo evropsko besediloslovje, kasneje deloma tudi analizo diskurza. Z izkusnjo dela v "tretjem svetu", s poucevanjem v Mehiki, se kasneje odloci za radikalen zasuk, za ukvarjanje z »necim resnim«.1 Dotedanje svoje delo sicer oznacuje za fascinaten raziskovalni in studijski izziv, ki pa ima kaj malo z realnimi problemi danasnjega sveta. Prve njegove studije po tem so usmerjene v vprasanje rasizma v Evropi, kot se izraza, reproducira in legitimizira skozi besedila in diskurzne prakse (DIJK 1984, 1987). Tudi avtorica monografije Izmeðu diskursa moci i moci diskurza je bila v svojih zacetkih jezikoslovka, ki je metodolosko izhajala iz strukturalnega jezikoslovja, hkrati pa se je tudi sama od tovrstnega jezikoslovja programsko oddaljila in ga danes smatra zgolj za »intelektualno stimulativno igro s frnikulami"« (Kat nic-Bakarsic 2012: 7). Prva avtoricina monografija Gradacija (Kat nic-Bakarsic 1996) je namrec strukturalisticna studija, po njej kmalu sledi z monografijo Stilistika preusmeritev v stilisticne vode (Kat nic-Bakarsic 2001), v tem sklopu njenega razpravljanja pa prav gotovo izstopa monografija Stilistika dramskog diskurza (Kat nic-Bakarsic 2003), kjer pride posebej do izraza avtoricina interpretativna moc. Prav slednje je odlika tudi njene zadnje monografske studije (Kat nic- Bakarsic 2012). Monografijo uvajata poglavji, v katerih avtorica predstavlja raziskovalna okvira KA D in KDS ter se posebej diskurz kot druzbeno prakso. Pri slednjem se osredotoci na vprasanja druzbene moci, kontrole, manipulacije in ideologije. Avtorica se opira na raziskave, v katerih je KA D orodje za diskurzno analizo, pri kateri so v srediscu pozornosti razmerja druzbene moci in neenakosti v diskurzu, na postopke vzpostavljanja druzbene moci in njenega ohranjanja v procesu dominacije (Dijk 2001; Fai rclough 2001). Z jezikoslovno analizo avtorica tako naslavlja izrazito druzbena vprasanja, pri tem pa zagovarja angazirano pozicijo raziskovalca, prav tako pa utemeljuje tudi preusmeritev svojega raziskovalnega tezisca: preucevanje abstraktnih jezikovnih dejstev ima namrec za intelektualno stimulativno opravilo, ki pa ni »znanost, ... povezana z realno jezikovno interakcijo, ki je lahko ljudem v pomoc« (Kat nic-Bakarsic 2012: 7). Skupni imenovalec KA D je prav humanisticna zelja po spremembi neenakosti v druzbi in vzpostavljanje pogojev za enakopravni dialog posameznikov oziroma skupin ljudi, tako da je tudi avtoricina pozicija »subjektivna in angazirana« (Kat nic-Bakarsic 2012: 7), s cimer sledi ideji o jezikoslovju kot znanosti o cloveku in za cloveka. Avtorica se programsko pridruzuje raziskovalcem, ki zavracajo nevtralno znanost in podpirajo stalisce, da so se posebej raziskovalci tisti, ki so del druzbenih struktur in tudi pomembno vplivajo na druzbeno interakcijo (Dijk 2001: 352). Gre torej za angaziran znanstveni pristop, ki ne priznava objektivne pozicije znanstvenika, ampak ga umesca v zgodovinske, druzbene in kulturne kontekste ter se zaveda delovanja na podlagi lastnih prepricanj in ideoloskih pozicij (Kat nic-Bakarsic 2012: 7).
PDF
