Članek obravnava poglavitne izzive v zvezi z odpornostjo proti podnebnim spremembam z vidika stavbnega sektorja, kot so sheme prilagajanja podnebnim spremembam, energetska učinkovitost in ukrepi za ...blaženje teh sprememb. Izzivi so ovrednoteni glede na najnovejše stanje razvoja področja, raziskovalni interes in regulativna vprašanja, pri čemer se pri pregledu znanstvene literature presoja napredek in opredeljujejo raziskovalne vrzeli. Pregled literature nakazuje, da se odpornost proti podnebnim spremembam večinoma nanaša na večje sisteme, na ravni stavb pa se to področje šele razvija. Eden od glavnih ugotovljenih izzivov je pomanjkljiv institucionalni odziv. V številnih objavah je mogoče zaznati, da sta nujna prilagoditev politik in razvoj zakonodaje, ki ju včasih zavirajo negotova predvidevanja o podnebnih spremembah. Zakonodaja EU trenutno delno pokriva področji učinkovite rabe virov in podnebnih sprememb v stavbnem sektorju, nacionalna zakonodaja pa pri tem nekoliko zaostaja. Takšne razmere lahko zmanjšajo konkurenčnost nacionalnega stavbnega sektorja, kar lahko povzroči zaostajanje za opredeljenimi trajnostnimi cilji. S finančnega vidika so manjše kratkoročne investicije dražje, saj odlašanje s posegi v temeljito trajnostno prenovo stavb povzroča večja tveganja. Pristojni organi se trenutno odločajo med hitrimi in zapoznelimi ukrepi, uravnoteženjem stroškov zgodnjega ukrepanja in vzajemnimi stroški zamud.
The book (' The Energy Needs Of Humanity Through Time: From The Industrial Revolution To Type I Civilization') is about global consumption of energy and its impact on our planet. Energy demand is a ...quite dynamic phenomenon and depends heavily on technological development, which is particularly evident during industrial revolutions, which had improved the quality of life for the inhabitants, but lead to increase in energy consumption. However~the economic progress did not account for tangible physical limits of our planet, which manifested in rise in greenhouse gas concentrations in the atmosphere and a rapid increase in average annual global temperature. The consequences of this type of behavior are clear – future global warming, rising sea levels and direct threat to vast, low-lying areas, as well as a rapid increase in the number and consequences of extreme weather events such as storms, prolonged rainfall, and the like. A path toward less energy intense future requires rapid reductions of fossil fuels usage but also a radical shift towards larger energy efficiency. The book is intended as a source of key data showing how we have arrived at the current state of energy consumption and understanding of climate change.
Modro-zelena infrastruktura (MZI) so naravni in polnaravni (zato zelena) decentralizirani sistemi, namenjeni upravljanju padavinskih voda (zato modra) v mestih, ki hkrati opravljajo zelo raznovrstne ...ekosistemske storitve. Razen v nekaj tujih mestih, kjer so že sprejeli strategije za njihovo sistematično uvedbo, je uvajanje MZI omejeno na zgolj posamezne osamljene primere. To še posebej velja za Slovenijo, kjer uporaba MZI še ni postala pravilo. Zaradi utečenih prostorskonačrtovalskih praks imamo v slovenskih mestih zadosten delež razmeroma enakomerno razporejenih zelenih površin, ki pa niso načrtovane po načelih MZI, zato njihova večfunkcionalnost z vidika voda ni izkoriščena. Ker upravljanje mestnega prostora in pripadajočih prvin spada pod okrilje več strok, nas je zanimala predvsem povezava med prostorskim načrtovanjem in upravljanjem voda v mednarodnih strateških dokumentih in v slovenski zakonodaji. Na podlagi pregledane literature smo lahko sklenili, da je tovrstna povezava predvsem na mednarodni ravni, na nacionalni ravni pa je že šibkejša in je delovanje predvsem na izvedbeni ravni vezano na posamezne sektorje. V nadaljevanju so predstavljeni štirje primeri sistemskega uvajanja MZI v tujini: v Rotterdamu, Københavnu, v izbranih kitajskih mestih in v Filadelfiji, tem je skupno povezovanje med prostorskim načrtovanjem in upravljanjem voda pri načrtovanju MZI. Rezultati analize stanja so bili izhodišče za oblikovanje priporočil, s katerimi je mogoče preseči sektorsko upravljanje mestnega prostora in doseči celovitejše upravljanje voda v (slovenskih) mestih.
Receiving a cancer diagnosis is an important moment in anyone's life. Consequently, many patients are prepared to change their everyday habits and begin to look for advice from a wide range of ...sources. Women with breast cancer are particularly motivated and committed to making changes to their lifestyle and diet. The purpose of this study was to elucidate the changes in nutritional and other lifestyle habits following breast cancer diagnosis in Slovenia. A further goal was to estimate the proportion of breast cancer patients using dietary supplements and alternative diets or ascertain their desire to attend a consultation with a dietician.
A link to an online questionnaire was sent to the email addresses of members of Europa Donna and posted on their website (www.europadonna-zdruzenje.si) and Facebook page.
A total of 102 patients were included in the study. We found that a majority of breast cancer patients changed their eating habits (68.6%) and/or physical activity level (53.9%) following diagnosis. On average, they increased their fruit and vegetable intake and reduced their intake of sugar, red meat and fat. Alternative diets were used by 29.4% of patients, with a high proportion of patients (75.5%) consuming dietary supplements. More than a half of the patients (69.6%) expressed a desire for a consultation with a dietician.
Nutritional support during cancer treatment is part of medical treatment and has an important role to play in secondary and tertiary cancer prevention activities. More dieticians should therefore be incorporated into the health system.
Analizirali smo letne in sezonske količine ter trende za 12 meteoroloških postaj v panonskem in obpanonskem delu Srbije za obdobje 1949–2010. Rezultati kažejo trend zmanjševanja padavin pozimi in ...spomladi ter trend porasta poleti in jeseni. Časovne serije letnih količin padavin kažejo porast padavin na večini preučevanih postaj in so posledica bolj namočenih let ter ekstremnih padavinskih dogodkov v zadnjih 15 letih. V preučevanem obdobju je bilo tudi 10 let z močno in ekstremno sušo s tendenco pojavljanja v več zaporednih letih. Dobro sliko o razporeditvi padavin je dala tudi metoda razvrščanja v skupine (cluster analiza).
Podnebne spremembe zaradi globalnega ogrevanja ozračja so realnost in obstajajo precej jasni podatki o spremembah globalne temperature planeta ali njegovih delov, kot so kontinenti, oceani in gorske ...verige. Nekoliko manj je študij za manjše regije ali pokrajine. Prispevek govori o temperaturnih spremembah na Gorenjskem od leta 1961 do 2010 v obliki primerjave dveh 30-letnih obdobij (1961–1990 in 1981–2010) in tudi prikaza linearnih trendov zadnjega 30-letnega obdobja. Upoštevali smo podatke o temperaturah na petih meteoroloških postajah, dveh nižinskih, eni dolinski, eni sredogorski in eni visokogorski.
Tema prispevka so potovalne navade mladih v Sloveniji v zadnjih tridesetih letih in poskus pojasnitve razlogov za njihove popolnoma spremenjene potovalne vzorce. V prispevku se osredotočamo na ...potovalne navade osnovnošolcev, ki so posebna skupina udeležencev v prometu in uporabnikov mestnega prostora. Primerjamo podatke iz let 1991, 2001 in 2016 o potovalnih navadah osnovnošolcev, lastništvu osebnih avtomobilov, lokacijah osnovnih šol in velikosti šolskih okolišev ter prometni ureditvi v okolici osnovnih šol. V prispevku ugotavljamo, da rezultati v Sloveniji sovpadajo z ugotovitvami iz tujine. Velike spremembe v potovalnih vzorcih otrok časovno sovpadajo z intenzivno motorizacijo slovenskih mest, ki je dosegla večje razsežnosti kot v marsikateri razvitejši državi. Povečano lastništvo avtomobilov se kaže v njihovi povečani rabi. Aktivnosti, ki trenutno potekajo na šolah na področju urejanja prometa, ne prispevajo k ustavitvi tega trenda. Potrebna bo sprememba v paradigmi prometne varnosti. Ukvarjanje z mobilnostjo otrok mora postati del celostnega prometnega načrtovanja, ki si mora prizadevati za zmanjšanje in umirjanje osebnega motornega prometa v okolici šol z vzpostavljanjem razmer, ki niso prijazne uporabi osebnih motornih vozil in spodbujajo varno rabo aktivnih alternativ.
Uvedba zelene infrastrukture je uveljavljen pristop k blaženju učinkov toplotnih otokov in poplav na mestnih območjih, saj lahko vpliva na pomembno znižanje lokalne temperature v mestu in zmanjšanje ...nevarnosti poplav. V članku je ulična krajina prepoznana kot pomembno območje posegov za prilagajanje podnebnim spremembam, pri čemer ti posegi temeljijo na zeleni infrastrukturi, ki omogoča prijetnejše okolje za človekovo aktivnost in mobilnost v mestih, hkrati pa je pomemben blažilec toplote. Avtorji predlagajo rešitev, ki združuje nekatere ključne prvine, ki bi bile lahko podlaga vsem prihodnjim oblikovalskim posegom v javni prostor (ulično krajino), in spodbuja ureditev mestnega okolja, ki se resnično odziva na podnebne spremembe. Te prvine vključujejo omejitev neprepustnih površin samo na nujna območja, decentralizirano gospodarjenje z vodo na podlagi deževnih vrtov, nezahtevno vzdrževanje, estetske zasaditve, ki krepijo biotsko raznovrstnost, in senzorsko spremljanje parametrov toplotnega udobja za izboljšanje ukrepov. Rešitev vključuje uporabo poceni senzorjev za zbiranje podatkov o toplotnem udobju, na podlagi katerih se lahko določijo območja mestnih toplotnih otokov. Predlagano je tudi odločevalsko orodje, ki temelji na geografskem informacijskem sistemu (GIS) in zbira podatke, kot so temperatura, stopnja prekritosti površja in poplavno tveganje ter podatki, ki se nanašajo na lokacijo komunalne infrastrukture, promet in prostorsko ureditev. Opisana je poskusna uporaba predlagane metodologije v okviru trajnega projekta prilagoditve podnebnim spremembam, ki ga financira avstrijska vlada.
Avtorica v prispevku predstavi širok pogled na različne oblike nasilja in vrste zlorab, ki kaže, da to ni le individualni, temveč tudi družbeni problem. Razišče tudi pristope, ki jih uporabljajo ...raziskovalci različnih ved, vključno z antropologijo in sociologijo, in poudari, da so pogosto najbolj produktivni interdisciplinarni pristopi, saj zajemajo širok nabor idej o nasilju in zlorabi in o njunem učinku na družbo kot celoto. Nadalje razišče kompleksnost vzrokov in učinkov nasilja in sklene z mislijo, da smo nasilja sposobni vsi in da se lahko kadarkoli zgodi vsakomur od nas. Zato je izjemnega pomena, da tisti, ki želijo pomagati žrtvam zlorab, ne dajejo sodb ter da se zavedajo vpliva zlorabe na posameznike in na skupnosti, v katerih ti posamezniki živijo.
PDF
