Urbanistične raziskave, opravljene na globalnem severu, kažejo, da je z vidika organizacije časa in prostora, vrednot in družbenih stikov tradicionalni polodprti stavbni blok nizke zazidave z ...mešanimi funkcijami najprivlačnejši morfološki tip stanovanjske gradnje v mestih. Avtorji v članku proučujejo, ali osnovne urbanistične hipoteze glede udobnosti bivanja na stanovanjskih območjih različnih morfoloških tipov veljajo tudi za ukrajinsko prestolnico. Primerjajo kakovost življenja ter analizirajo razlike v vedenjskih vzorcih in zaznavah prostora prebivalcev različnih tipov stanovanjskih območij, da bi opredelili glavne značilnosti najudobnejše oblike stanovanjske soseske. Na podlagi ankete in strokovnih ocen proučujejo zgodovino, delovna mesta, družbene, izobraževalne in kulturne storitve, okoljske kazalnike, stopnjo varnosti in sodelovanje javnosti v treh stanovanjskih soseskah v mestu: v Žuljanyju, Podilu in Rusanivki. Žuljany je naselje prostostoječih enostanovanjskih hiš, Podil je soseska s polodprtimi stavbnimi bloki nizke zazidave, Rusanivka pa je primer sovjetske modernistične visoke blokovske zazidave. Izsledki raziskave kažejo, da je na podlagi objektivnih kazalnikov in mnenj prebivalcev Rusanivka najudobnejše stanovanjsko območje v mestu, kar se ne ujema s splošno sprejetimi teorijami o najbolj zglednih in najprivlačnejših morfoloških tipih mestne stanovanjske gradnje. Privlačnost omenjene soseske je posledica njenih načrtovalskih in gradbenih značilnosti, zlasti osredotočenosti na človeka ter dobro premišljenega in celostnega načrtovalskega pristopa.
Javni odprti prostor z zelenimi površinami v mestih omogoča prebivalcem višjo kakovost bivanja. Zato je doživljanje, vedênje in uporaba odprtega prostora prebivalcev v mestih pomemben vir informacij ...za prostorsko načrtovanje. V praksi se je izkazalo, da se lahko pogledi načrtovalcev in uporabnikov močno razlikujejo. Šele obiskanost in uporaba odprtih prostorov pokaže, ali so bili ti ustrezno načrtovani. V prispevku sta na podlagi opravljene empirične raziskave v stanovanjskem območju Ljubljane predstavljena pomen in način pridobivanja podatkov o doživljanju in uporabi mestnega odprtega prostora pri prebivalcih. Namen članka je za potrebe načrtovalcev prepoznati dejavnike, ki pomembno vplivajo na zadovoljstvo prebivalcev v stanovanjskih soseskah. Uporabili smo metodo fokusnih skupin in metodo pridobivanja družbenoprostorskih obrazcev. Predvidevamo, da lahko večmetodni pristop da veljavnejše in zanesljivejše rezultate, ki so preverljivi in uporabnejši za pripravo načrtovalskih usmeritev. Predstavljeni izsledki raziskave kažejo, da prebivalci sosesko večinoma zaznavajo kot območje okrog svojega doma, v katerem se poznajo in družijo s sosedi. Dejavniki, ki sprožajo zadovoljstvo prebivalcev, so vzdrževane zelene površine v bližini doma, parki z drevesi in raznoliko programsko vsebino, drevoredi, povezava zelenih površin v sistem, možnost uporabe površin za rekreacijo in šport ter urbane opreme za počitek in igro. Prostorski elementi, ki otežujejo uporabo odprtega prostora, so predvsem obremenjene prometne ulice, nezavarovani prehodi za pešce, večja območja garaž in parkirnih površin.
Besedilo sestavljata dva dela. V prvem so predstavljene teoretske zasnove prenavljanja mest. Na osnovi literature je mogoče sklepati, da je ključna težava prenovitvenih projektov predvsem legitimno ...usklajevanje raznovrstnih interesov sodelujočih posameznikov in institucij. S predstavitvijo in analizo dogajanja na urbanistični delavnici, ki je bila organizirana v okviru raziskovalne naloge Prenova stanovanjskih sosesk v Ljubljani, je ta teza v drugem delu besedila izkustveno potrjena. Izkazalo se je, da so neposredno vpleteni stanovalci pripravljeni aktivno sodelovati v prenovitvenih postopkih, vendar pa proces ne steče, ker nimamo razvitih ustreznih institucionalnih okvirov. Na koncu je predstavljenih nekaj konkretnih predlogov, kako preseči zastoj pri prenavljanju mest, posebno večjih, po drugi svetovni vojni zgrajenih stanovanjskih sosesk.
PDF
